Marica Strnad Cizerlj je bila izobražena, razgledana, ustvarjalna in narodno zavedna. Ker njen boj ni bil revolucionaren, je ljubezen do domovine izražala v svojih pesmih, prav tako ljubezen in čustva do svojih bližnjih.
Pesmi in prispevke je objavljala v slovenskih revijah in časopisih Ljubljanski zvon, Vesna, Slovenski narod, Slovanski svet, Slovan, Slovenka, Slovenska gospodinja. Podpisovala se je s psevdonimi Alenčica, Alenka, Breda, Danica, Marica II., Šmarska in Karandaš.
Leta 1927 je izdala zbirko pesmi Rdeči nageljčki. V njej je pesem z enakim naslovom posvetila svoji materi. V pesmih prevladujejo domovinska in ljubezenska čustva, predvsem pa izpovedni pogum močne ženske osebnosti. Nekatere njene pesmi sta uglasbila Gustav in Josip Ipavec.
Maričina poezija pomeni nadaljevanje domoljubne, socialne in ljubezenske Gregorčičeve, Aškerčeve in Stritarjeve pesmi.
