Ivan Pirih ml. (1908–1974) je bil sin podobarja in rezbarja Ivana Piriha. Slikal je krajine, tihožitja, kmečke in lovske prizore, portrete in svetopisemske prizore ter uporabljal oljno tehniko slikanja na leseno podlago. Ukvarjal se je tudi z restavriranjem poškodovanih in obledelih znamenj oziroma votivnih podob. Njegov brat je bil Pavel Pirih, ki je bil med prvimi študenti po vojni ustanovljene Akademije upodabljajočih umetnosti, danes Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Ivan Pirih mlajši je po mnenju brata Pavla imel največ slikarskega daru v družini. Želel si je na strokovno-obrtno šolo v Ljubljano, vendar zaradi življenjskih okoliščin to ni bilo mogoče. Postal je trgovski pomočnik in dolga leta delal v trgovini Kmetijske zadruge v Radovljici. Domači se ga spominjajo kot tihega in dobrega človeka z velikimi očmi in prijetnim nasmehom, ki je tudi v starosti ohranil povsem črne lase.
Slikarstvo Ivana Piriha mlajšega je bilo med ljudmi zelo cenjeno, zato so pri njem pogosto naročali slike za najrazličnejše priložnosti. Želje in zahteve naročnikov so ga omejevale v slikanju, kot je pogosto potožil, vendar mu tudi v tistih redkih primerih, ko je slikal zase, ni uspelo povsem preseči uveljavljenih likovnih vzorcev. Slikal je krajine, tihožitja, kmečke in lovske prizore, portrete in svetopisemske prizore ter uporabljal oljno tehniko slikanja na leseno podlago.
Ukvarjal se je tudi z restavriranjem poškodovanih in obledelih znamenj oziroma votivnih podob, ki so mu jih z Jelovice v popravilo in poslikavo prinašali gozdarji in „furmani”.
Za cerkev sv. Petra v Radovljici je nastala slika z legendo sv. Krvi, ki jo je Ivan Pirhi ml. povzel po Layerjevi grafiki. Prikazuje kip križanega Kristusa, ki so ga ljudje leta 240 v Bejrutu zasmehovali in ga prebadali z nožem, po izročilu naj bi iz prebodenega pritekla kri, in spodaj pogled na Radovljico. Danes je slika, ki je podpisana in datirana z 12. VI. 1950, shranjena v župnišču, večja kopija pa visi nad tabernakeljem Sv. Krvi v levi cerkveni ladji.
