Decembra 1945 se je mladi Arhar kot profesor pripravnik zaposlil na mešani nižji gimnaziji v Murski Soboti.
V času svojega službovanja na ptujski gimnaziji je več let vodil literarni krožek, bil dolgoletni varuh dijaške knjižnice, nekaj časa tudi vodja strokovnega aktiva za slovenski jezik in član šolskega odbora za prireditve. Bil je tudi dolgoletni vodja filmskega krožka, ki je bil na ptujski gimnaziji ustanovljen leta 1959 in na Slovenskem eden izmed profesorjev pionirjev, ki so filmsko vzgojo pripeljali k pouku slovenščine. Kot pobudnik in organizator ter urednik in pisec občasnega gimnazijskega lista Filmski obzornik ter kot predsednik Sosveta za estetsko-humanistično vzgojo pri ptujskem Občinskem svetu Svobod je bil zaslužen, da sta ptujska gimnazija in deloma tudi Ekonomska srednja šola v začetku šestdesetih let 20. stoletja začeli z načrtno filmsko vzgojo. Poskrbel je za organizacijo posebnih mladinskih predstav ter pogovorov o filmu, katerih namen je bil razvijati občutljivost mladih za filmsko sporočanje, bogatiti njihov čustveni in miselni svet in razvijati sposobnosti dejavnega mišljenja. Zaradi svojega prizadevanja in udejstvovanja na filmskem področju je bil leta 1961 imenovan za člana Sosveta za filmsko vzgojo pri Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Maribor.
Že od začetka svoje profesionalne poti je bil tudi član Slavističnega društva Slovenije, stanovske in strokovne organizacije, ki na znanstveni in pedagoški ravni skrbi za slovensko jezikovno in literarno kulturo, in se strastno zanimal tudi za gledališko in filmsko umetnost. Kot velik poznavalec slovenske literarne zgodovine je s svojo izbrano in poznavalsko besedo sodeloval tudi na mnogih kulturnih dogodkih domačega Ptuja. Leta 1983 je za svoje prizadevno delo na pedagoškem in kulturnem področju prejel zlato plaketo dr. Franja Žgeča.