Ivan Trinko – Zamejski, 25. 1. 1863 – 26. 6. 1954
Rodil se je v vasi Tarčmun pod Matajurjem v Benečiji kot četrti od petih otrok očetu Antonu in materi Mariji Golob. Kot otrok je bil radoveden in vedoželjen, kar je odražalo njegovo nadarjenost.
Obiskoval je italijansko osnovno šolo v bližnjem kraju, pozneje pa v Čedadu. Leta 1875 je začel obiskovati semenišče v Vidmu. Študiral je bogoslovje in postal novomašnik leta 1886, istega leta tudi prefekt v semenišču. Nadaljeval je študij in se posvetil filozofiji in jezikom. Med prvo svetovno vojno se je preselil v Padovo, nato v Firence. Bil je profesor latinščine, italijanščine, matematike in prirodoslovja, kasneje tudi profesor filozofije, ki jo je poučeval skoraj petdeset let. Profesor na liceju v Vidmu je ostal do leta 1942. Nato se je vrnil na Tarčmun, kjer je ostal do smrti leta 1954. Pokopan je v domačem kraju.
Njegovi privrženci so ga imenovali »oče Beneških Slovencev«. V Čedadu so leta 2013 po njem poimenovali ulico Via Ivan Trinko, tam je tudi sedež Kulturnega društva Ivan Trinko, ki je leta 1953 začelo izdajati Trinkov koledar.
V Goriški knjižnici hranimo pomemben del zapuščine Ivana Trinka – Zamejskega. Vsebuje njegovo korespondenco ter nekaj rokopisov. Pisma, ki jih je prejel, so urejena po abecednem redu, gre za okoli sto različnih dopisovalcev, med njimi so duhovniki, kulturni delavci, prijatelji, različni strokovnjaki in raziskovalci. Ohranjeni so zapisi o slikarstvu in glasbi, predstavitvi krajev, o književnosti, nekaj je njegovih pesmi, govorov in literarnih zapisov.
Posamezni deli iz te zapuščine so že bili objavljeni in predstavljeni, predvsem v Trinkovem koledarju. Knjižnica je gradivo kupila leta 1958 v antikvariatu v Ljubljani.
