Jožefa Kudeljnjak

Želela se je naučiti plesti nogavice za svoje domače. Z voljo, vestnostjo in vztrajnostjo si je zapomnila, kako se plete »dve levi, dve desni, dve desno skupaj« in zelo hitro je izpod njenih rok spolzela nogavica. Vedno nasmejana si je v svojo beležko vestno zapisovala, da ne bi pozabila, koliko petelj je treba nasnuti, koliko vrst patenta naplesti. Pletenje jo je tako prevzelo, da je pletla pozno v noč in kar pozabila na spanec in šah, ki ga je prej zelo rada igrala.