Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost.
V knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli, ki obsega 91 strani, je objavljenih 21 člankov, opremljenih s 51 fotografijami, ki jih je prispevalo 20 avtorjev: Mitja Volčič: Kje so tiste Jesenice?, Franci Brun: Jeseniški ansambel Caravelle, Todosja Lazarov: Festival smeha, Vanda Torkar Tomljanovič: Kako smo se na Jesenicah zabavali, Iva Gasar: Ko je bil ples delo in pogreb zabava, Marija Gašperšič: Od mladenke do matere, Štefanija Muhar: Glasba in ples, kino in gledališče, Vlasta in Ludvik Kokošinek: Življenje z glasbo, Severin Hlede: Bil sem mlad in postaven, Angelca Podlesnik: Naša zabava, Ivan Debevec: Plesat smo hodili k Jožovcu, Ada Preželj: Kako smo se nekoč zabavali, Angela Ferjan: Bilo je dosti dela in le malo zabave, Rudolf Šapek: Zabava je tudi igra, Peter Zupančič: Zabava v Javorniškem Rovtu, Sonja Noč: Težki, a lepi časi, Franci Smolej: Kako smo se zabavali na vasi, daleč od mesta, Kristina Razingar: Delo in zabava na Konarjevi kmetiji, Štefanija Muhar: Na Blejski Dobravi so bili takrat ena sama žoga in šest koles, Edita Marija Aleš: Kako smo se včasih igrali in zabavali, Janez Babič: Gostilna Mulej na Potokih.
