Prispevek spomeniške službe pri vzdrževalnih posegih in obnovi gradu Metlika lahko omejimo le na obdobje, ko v gradu domuje Belokranjski muzej Metlika, pri čemer je potrebno poudariti, da do leta 1983, ko je bil ustanovljen Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, obstaja le malo dokumentacije, ki bi izkazovala vidnejši prispevek konservatorske stroke.
Zato ne preseneča dejstvo, da so bili prenovitveni in vzdrževalni posegi v gradu do 1983 izredno slabo, predvsem pa nesistematično dokumentirani. Še največ se je ohranilo pisnega gradiva, nekaj manj je fotografskega, zanemarljiva pa je grafična dokumentacija v obliki arhitekturnih posnetkov, načrtov posegov ipd., kar posledično pomeni, da so lahko za vedno izgubljeni podatki tako o izvedenih posegih kot o stavbnem razvoju gradu, saj se je z njimi marsikaj uničilo ali vsaj zakrilo z novimi plastmi ometov in beležev.
Vse od ustanovitve Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, danes Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, skladno s strokovnimi pristojnostmi in nalogami aktivno sodeluje pri obnovitvenih prizadevanjih Belokranjskega muzeja Metlika in Občine Metlika ter izdeluje potrebno dokumentacijo vseh faz posegov. Izhodišče prenove je vrniti gradu podobo iz časa velike obnove na prelomu 18. v 19. stoletje ob zavedanju, da so mnogi posegi, zlasti v notranjščini objekta, prilagojeni utilitarnim potrebam muzeja. To sicer ne pomeni, da se tedaj dokončno definirana tlorisna zasnova gradu s tem bistveno spreminja, je pa seveda zaradi nove namembnosti prostorov značaj le-teh temu primerno drugačen. Tovrstna prizadevanja je bilo mogoče ambiciozneje uresničevati šele s sprejetjem Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 14/2003) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 77/2008), ko vse večje prenove gradu polovično sofinancira tudi Ministrstvo za kulturo. Upamo lahko samo, da bo Občina Metlika zmogla, tako kot je do sedaj, zagotavljati svoj finančni delež pri začrtani celoviti prenovi gradu, saj je v okviru omenjenega zakona za grad Metlika do leta 2013 predvidenih še slabih 334.000 evrov.
Ena najbolj perečih nalog za prihodnost je prav gotovo izdelava digitaliziranega arhitekturnega posnetka gradu, ki bo moral vključevati tudi 3D model. Res je, da je zavod po letu 1983 v okviru raziskav in podajanja smernic za obnovo sproti izdeloval tudi arhitekturne načrte, leta 1991 pa tudi pridobil fotogrametrične načrte celotnega gradu, vendar je bila omenjena dokumentacija izdelana v analogni obliki, kot so bili tudi vsi načrti kasnejših posegov. Pri nadaljnji celoviti prenovi gradu, za katero že obstaja ustrezna projektna dokumentacija, bo potrebno še posebno pozornost posvetiti zlasti dodatnim konservatorskim in arheološkim raziskavam, ki morajo potrditi ali na novo ovrednotiti trenutna vedenja o stavbnem razvoju gradu.