Kozolci (kazuc, stog, toplar) so samostojno stoječe stavbe na podeželju. Večinoma so leseni ali delno zidani gospodarski objekti namenjeni sušenju in skladiščenju sena ali žita. Predstavljajo tradicionalno ljudsko arhitekturo, tipično za slovensko etnično ozemlje. Za kozolec so značilni navpični stebri postavljeni v enakomerni medsebojni razdalji, povezani s prečnimi drogovi (latami), pokriti s streho. Ta je bila nekdaj krita s slamo ali s skodlami, to so danes zamenjali strešniki.
Vrste kozolcev:
- stegnjeni kozolec – v eni vrsti z ozko streho, lahko podprt s posebnimi opornimi koli
- stegnjeni kozolec s podstreškom (lopo, plaščem, klanico) – namenjen tudi spravilu kmetijskih strojev in orodja
- dvojni stegnjeni kozolec – dve vzporedni vrsti stebrov, vsaka vrsta ima svojo streho, vrsti sta med seboj povezani s prečnimi tramovi
- dvojni vezani kozolec (toplar) – dve vzporedni vrsti stebrov z latami, povezani s streho. Pod streho velik prostor za kmetijske stroje in orodje, nad prečniki pod streho shramba za seno
- »kozolec na kozla« (»na psa«) – podoben kozolcu s podstreškom , le da ima pod streho zaprt prostor (shrambo za seno)
- kozolec prislonjen h gospodarskemu poslopju
Viri:
Melik, Anton. 1931. Kozolec na Slovenskem. Ljubljana, Znanstveno društvo.
Kozolci na Slovenskem. URL: https://kozolci.wordpress.com/ (Citirano 11. 12. 2017)
Slovenski kozolec. Včeraj, danes, jutri. 2004. Ljubljana, Turistična zveza Slovenija.
URL: http://www.turisticna-zveza.si/Misel/3/slovenskiKozolecLR.pdf (Citirano 11. 12. 2017)
