Vsaka letalska enota je štela v polni sestavi po šest dvosedežnih ali enosedežnih letal, komandanta, osem pilotov, ki so bili večinoma podčastniki, in sedem opazovalcev – častnikov, ki so bili na poletih opazovalci, izvidniki, strelci, fotografi, vodje poleta, več tehničnih častnikov, poleg tega pa še čez sto vojakov- personalnega osebja, med njimi so bili podčastniki, obrtniki in navadni vojaki. Enota pa je razpolagala tudi z več vozovi, konji in avtomobili.
Letalska enota (Fliegerkompanie) št. 2 je bila ustanovljena v Dunajskem Novem mestu, nato so jo premestili na srbsko bojišče, v Brezovo polje pri Brčkem. Na letališče v Ajdovščini in hkrati tudi na Ajševici je najverjetneje prišla sredi leta 1915. Poleg te pa so bile nameščene še druge enote, tako da jih je bilo na enem letališču največ šest hkrati. Tesno so bili povezani tudi z okoliškimi letališči (Vipava, Podnanos in Prosek). Osebje je med seboj sodelovalo, letala so menjala položaje, prihajalo je tudi do rotacij osebja med letalskimi enotami (med leti 1915 in 1916 enote 2, 4, 12, 19 in 28, po 1916 pa še enote 32, 34, 35, 50, 51, 55 in 58).
Sredi leta 1917 se je začelo specializiranje letalskih enot. Letalska enota 2 je dobila oznako D, kar je pomenilo, da je divizijska enota, ki je z opazovanji podpirala artilerijo. Enako so bile na ajdovskem letališču uvrščene tudi enote 19, 50 in 58. Enoti 51 in 55 sta bili tukaj nameščeni kot lovski enoti in sta dobili oznako J (tu so prevladovala enosedežna letala). Po nekaterih virih naj bi bile v Ajdovščini stacionirane tudi enote 4, 8 in 19.
Enota, ki ji je bilo poverjeno izvajanje bombnih napadov, je dobila dodatno oznako G. Najbližja taka enota je bila v Divači 101 G. Letalskih enot je bilo s trajanjem vojne vedno več, njene sestave pa so bile vse bolj okrnjene. Letalska enota 2 D se je najverjetneje pred prebojem pri Kobaridu, jeseni 1917, selila na letališče pri Bledu, s premikom fronte pa v Campoformido.