Leto 2009 je bilo razglašeno za mednarodno leto astronomije. V Mestni knjižnici Ljubljana smo pripravili digitalno zbirko s spomini na opazovanja neba nad prestolnico nekoč in danes.
Astronomija je veda, ki ima svoje začetke že v davni preteklosti. Pogledi v nebo in iskanje odgovorov s pomočjo zvezd, so človeku blizu že od nekdaj. Še bližje pa so mu od leta 1609, ko je Galilejo Galilei v nebo usmeril preprost teleskop.
Astronomija je s Slovenci povezana že dolga stoletja. Naši astronomi so delovali že v „predkopernikovi” dobi. O zgodovini astronomije pri nas izvemo veliko v monografiji Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem, delo avtorja Stanislava Južniča in Marijana Prosena. V vseh zgodovinskih obdobjih je bila astronomija na slovenskih tleh veda, s katero so se ljudje ukvarjali profesionalno ali ljubiteljsko. Šele v 20. stoletju, po drugi svetovni vojni, je astronomija pri nas naredila korak naprej. Leta 1948 je bila ustanovljena Katedra za astronomijo na Univerzi v Ljubljani in kasneje Astronomski-geofizikalni observatorij.
Rezultat astronomije je objavljanje zapisov in hkrati obveščanje javnosti o nebesnih pojavih. Tako je že iz Vodnikovih časov ohranjen njegov prispevek v Lublanskih novicah o opazovanju Repatice. Vendar naši predniki svojih astronomskih odkritij še niso zapisovali v slovenščini, ampak v drugih jezikih; besedila najdemo predvsem v latinskem in nemškem jeziku.
Na celotnem slovenskem ozemlju je veliko astronomskih društev, ki si prizadevajo astronomijo približati širšemu krogu ljudi. Tudi v osrednjeslovenski regiji jih je nekaj, ki skrbijo za popularizacijo astronomije, za povezovanje slovenskih astronomov, za izvajanje javnih opazovanj in za astronomske raziskovalne tabore.
Vse to je Mestna knjižnica združila v razgibano zgodbo o ljubljanski astronomiji, ki je nastala kot projekt »Ljubljana gleda v nebo« in v ta namen k sodelovanju povabila ljubljanska astronomska društva, observatorij Golovec in ljubljanske šole, ki imajo med svojimi dejavnostmi astronomske krožke.
Zvezdno nebo je pred vami, tukaj in zdaj. Vabljeni!
Astronomija je s Slovenci povezana že dolga stoletja. Naši astronomi so delovali že v „predkopernikovi” dobi. O zgodovini astronomije pri nas izvemo veliko v monografiji Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem, delo avtorja Stanislava Južniča in Marijana Prosena. V vseh zgodovinskih obdobjih je bila astronomija na slovenskih tleh veda, s katero so se ljudje ukvarjali profesionalno ali ljubiteljsko. Šele v 20. stoletju, po drugi svetovni vojni, je astronomija pri nas naredila korak naprej. Leta 1948 je bila ustanovljena Katedra za astronomijo na Univerzi v Ljubljani in kasneje Astronomski-geofizikalni observatorij.
Rezultat astronomije je objavljanje zapisov in hkrati obveščanje javnosti o nebesnih pojavih. Tako je že iz Vodnikovih časov ohranjen njegov prispevek v Lublanskih novicah o opazovanju Repatice. Vendar naši predniki svojih astronomskih odkritij še niso zapisovali v slovenščini, ampak v drugih jezikih; besedila najdemo predvsem v latinskem in nemškem jeziku.
Na celotnem slovenskem ozemlju je veliko astronomskih društev, ki si prizadevajo astronomijo približati širšemu krogu ljudi. Tudi v osrednjeslovenski regiji jih je nekaj, ki skrbijo za popularizacijo astronomije, za povezovanje slovenskih astronomov, za izvajanje javnih opazovanj in za astronomske raziskovalne tabore.
Vse to je Mestna knjižnica združila v razgibano zgodbo o ljubljanski astronomiji, ki je nastala kot projekt »Ljubljana gleda v nebo« in v ta namen k sodelovanju povabila ljubljanska astronomska društva, observatorij Golovec in ljubljanske šole, ki imajo med svojimi dejavnostmi astronomske krožke.
Zvezdno nebo je pred vami, tukaj in zdaj. Vabljeni!
