Logaščica od izvirov do ponora

Z imenom Logaščica označujemo vodotok, kinima izvira, ampak nastane s sotočjem Reke in Črnega potoka. Črni potok ima več izvirov ter manjših invečjih pritokov. Eden od izvirov Reke se imenuje Grajski studenec, ki je zajezen teropremljen z vodno črpalko. Tudi Reka ima več pritokov, ob enem od večjih senahaja Erikov ribnik. Na strugi je bil na Marekah zgrajen tudi bazen, ki pa jedanes opuščen. Sotočje Reke in Črnega potoka se nahaja vbližini starega jedra Gornjega Logatca. Ob njem stoji Cerkovski mlin, ker jebila v preteklosti tudi žaga, ki jo je poganjala voda, speljana po umetnemkanalu od Marek do žage.

Pod Sekirico je Logaščica povezana zLokvijo, manjšim jezerom. Tu so v preteklosti po ustnem izročilu kopali glino in pozimi sekali led za ledenice.

Ponor Logaščice se imenuje Jačka, tj. sklepni del 800 metrov dolge kanjonske slepe doline. Ta se konča z navpično steno, pod katero je več zamreženih požiralnikov, v katerih izginja voda v podzemlje. Ob nizki in srednji vodi ponori odvajajo vso vodo, ko pa se kraško podzemlje po dolgem deževju napolni, začne voda zastajati. Večje poplave so bile novembra 1935, avgusta 1963, septembra 1965, januarja 1979, zadnje hujše poplave pa so bile jeseni 2009. 

Gospodarski objekti, ki do delovali na vodno energijo:

– Jerajev mlin in žaga Franca Nagodeta ob Črnem potoku (od leta 1993 žaga in mlin delujeta na lastni električni pogon s pomočjo vodne energije Črnega potoka);

– nekdanji Cerkovski mlin in žaga (mlin je deloval do leta 1948);

– vodna žaga Petra Grassija pod Sekirico;

– mlin Franca Mihelčiča na Brodu;

– vodna žaga in elektrarna Gabriela Oblaka na Brodu;

– vodna žaga in mlin Gregorja Tršarja;

– destilarna;

– vodna žaga in mlin Ivana Furlana.

Objekti, ki so služili za oskrbovanje železnice z vodo iz Logaščice

Ko je leta 1857 stekla železniška povezava med Dunajem in Trstom, je bila zgrajena postaja, kjer so dopolnjevali zalogo vode parnim lokomotivam. Vodo za ta namen so črpali kar iz Logaščice iz poglobljenega dela potoka (zbiralnika vode), ki ga ljudje imenujejo Trumba (ta del je služil tudi kot kopališče). Nad trumbo je bila zgrajena zidana stavba – „Pupenhaus” – z vgrajenimi parnimi črpalkami, ki so dvigale vodo. Voda je nato po cevovodu tekla do železniške postaje. Danes zgradba ne služi več svojemu namenu, a spominja na možnost izkoriščanja vodne energije.

Kopališča (nobeno ne deluje več):

– kopališče na Marekah,

– kopališe na Brodu in

– kopališče pri Furlanovem mlinu.