Logatec je mesto v
Občini Logatec. Nahaja se v osrednjem delu logaške kotline oz. kraškega polja. Bogata zgodovina kraja sega vse do starejše in mlajše kamene dobe, dokazana je poselitev v železni dobi. Osrednje prazgodovinsko gradišče je bilo na hribu Velike Bukve nad Gornjim Logatcem. V času rimskega imperija je čez logaško kotlino peljala cesta Aquileia–Emona z odcepom proti Tarsatiki(Reki). Doljni Logatec so že antični pisni viri navajali kot rimskocestno postajo – mansio Longatico. Kot tak je Logatec označen tudi na zemljevidu rimskega imperija iz 4. stoletja Tabuli Peutingeriani. Cestna postaja se je nahajala pod današnjim narodnim domom (in knjižnico) v središču mesta. Zaradi vojaških operacij je življenje ob cesti postajalo vse bolj nevarno, zato je nova, zgodnjesrednjeveška zasnova naselja, nastala na od ceste umaknjenemu področju današnjih Čevic (tu so odkrili še rimsko grobišče z žganimi in skeletnimi grobovi). Poleg Dolnjega Logatca so bile rimske ostaline najdene tudi na Marekah v Gornjem Logatcu in Taboru. V času vdora barbarskih ljudstev je postala logaška kotlina vojaška cona znotraj rimskega obrambnega sistema. Sistem obrambnih zidov, ki je potekal na območju današnje Slovenije, se je imenoval Claustra Alpinum Iuliarum. Po razpadu rimskega imperija je prišel val novih naseljencev, ki so prevzeli stara krajevna imena in tako je Longaticum postopoma postal Logatec. Od srednjega veka dalje je bilo upravno središče v Gornjem Logatcu, kjer sta bila župnija in grad. V 15. in še pogosteje v 16. stoletju so ga opustošili Turki. Od uvedbe pošte v 16. stoletju je bila tu pomembna poštna postaja na poti iz Ljubljane proti Gorici in Trstu. Do izgradnje železniške proge je bil Logatec tudi pomembno furmansko naselje, po letu 1857 pa je prevozništvo bolj ali manj propadlo, ohranilo se je le v smeri proti Idriji. Gospodarstvo se je razvijalo predvsem na področju lesne trgovine, žagarstva in spravila lesa. Železniška postaja je povzročila pospešen razvoj Doljnega Logatca. Ta je leta 1910 dobil župnijo, po drugi svetovni vojni pa tudi sedež občine. Med prvo svetovno vojno se je v Logatcu nahajalo veliko skladišč za oskrbo soške fronte. Zaradi hitrejše povezave so nato avstroogrski vojaki začeli graditi železniško progo Logatec-Idrija, vendar ta zaradi premika fronte proti reki Piavi nikoli ni bila dokončana. Po prvi svetovni vojni je del Notranjske zasedla Italija, zaseden del logaške kotline je vrnila šele po sklepu rapalske pogodbe. Med obema vojnama je postal Logatec obmejni kraj in središče okraja s sodiščem. Od leta 1960 predstavlja Logatec eno od notranjskih občin. Kraj je nastal z združitvijo več prvotnih vasi – Blekove, Cerkovske, Gorenje vasi, Čevice, Broda, Vasi, Martinjega hriba in Mandrg, sprva v Gornji in Dolnji Logatec – v Uradnem listu SRS 19. novembra 1972 je bilo za ta naselja objavljeno novo skupno ime
Logatec. Z državnim odlokom 14. januarja 2006 pa je
Logatec postal mesto.
Viri:
Marko Frelih: Komunikacijski sistem v prazgodovini in antiki na primeru logaške kotline. – V: Mladinski raziskovalni tabor Logatec ’88: [zbornik poročil raziskovalnih skupin] / [urednik Edvard Kobal; prevodi povzetkov Stanko Kokole; fotografija Mitja Bricelj, Bogo Štempihar, Marko Frelih]. – Logatec: Občinska konferenca ZSMS: Občinska raziskovalna skupnost: Občinska gospodarska zbornica, 1988 (Ljubljana : SŠTP). – 157 str.: ilustr.; 23 cm.
Marko Frelih: Odkritje rimske cestne postaje „mansio Longatico” v Dolenjem Logatcu. – V: Mladinski raziskovalni tabor Logatec ’89: [zbornik poročil raziskovalnih skupin] / [urednik Marko Frelih; prevodi povzetkov Andreja Seliškar … [et. al.]; fotografija Marko Frelih … et al.]. – Logatec: Občinska konferenca ZSMS: Občinska gospodarska zbornica; Ljubljana: Republiška konferenca ZSMS: Mestna raziskovalna skupnost, 1989 (Logatec : A. Mali). – 173 str.: ilustr.; 24 cm.
Poselitev logaške kotline: raziskovalno območje: geografija in geologija / Nejc Kobal, Domen Zimšek ; mentorica Bibijana Mihevc. – Logatec: Osnovna šola 8 talcev, 2004. – 26 str. + 2 str. pril.: ilustr.; 30 cm.
Notranjska: A-Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka / besedilo Andrej Mihevc … [et al.]; [uredila Bela Sever, Jože Ternar ; fotografije Marjan Garbajs … [et. al.]; zemljevid Geodetski zavod Slovenije]. – Murska Sobota: Pomurska založba, 1999 (Murska Sobota: Pomurski tisk). – 268 str.: ilustr. ; 23 cm.
Logatec v zgodovini / Janez J. Švajncer. – Logatec: Vojni muzej, cop. 2004 (Ljubljana: Prima Print). – 386 str.: ilustr.; 31 cm.