Prežihov Voranc je gotovo eden najbolj silnih in svetlih likov v slovenski književnosti. Že pred 2. svetovno vojno je nastopil v njej kot predstavnik socialnega ali novega realizma, kot pesnik koroške zemlje. Njegova življenjska pot je bila »težavna pot od paše in pluga do fužin in strojev, pot našega človeka od kmetskega pastirčka do delavca, od delavca do zavednega socialista in borca za bodočnost« (Oton Zupančič).
Tako in podobno označujejo našega pisatelja slovenske enciklopedije ter leksikoni in v nadaljevanju seveda navedejo in označijo njegovo najpomembnejšo literarno bero. Za nas Korošce pa je Prežih vedno pomenil še nekaj več. Njegova osebnost je bila in bo kar trikrat pomembna. Prvo pomembnost daje Vorancu umetniško pisateljsko ime. Drugo pomembnost je skovala njegova zavedna revolucionarna dejavnost, saj je bil blizu svetovnemu vrhu komunistov, kar za tiste čase v politiki ni bila majhna stvar. Tretja razsežnost njegove pomembnosti pa je skrita v koroški pokrajini, v domači zemlji in v njegovih zdravih koreninah: ljubezen in strast sta ji uokvirili težko določljive, a hkrati zelo jasne in odločne poteze Voranca človeka. Naše kratko popotovanje po življenjskih postajah in literarnih biserih pisatelja samouka bomo torej začeli s koroško zemljo, ljudmi in kraji. Kotlje, ki se stiskajo k Uršlji gori na jugovzhodni strani štiri kilometre od Raven na Koroškem, so rojstna vas koroškega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
