Fotografije, izbrane in na novo posnete za projekt Obrazi Kopra, prikazujejo spremembe v razvoju in podobi mesta, kot tudi časovne spremembe prebivalcev Kopra in okolice.
„Fotografija kroti domišljijo in se posmehuje varljivi zanesljivosti spomina. Njena resnica izničuje moč sleherne človeške izmišljije: spomin na stvari in ljudi, ki polzi skozi nepremični čas, se nenehno preobraža, izneverja, potvarja – „mrtva” fotografija pa ga kartografsko zamejuje, brzda in neusmiljeno razgalja. In kaj (pre)ostane? Ljudje, stvari. Natančneje: njihov preteklik nedoumljivega glagola „biti”: „Bili smo. In čez leta, desetletja boste tudi vi, gledalci enih in drugih fotografij, to, kar mi: bili smo.”
1. Vidic, T. (2012). Fotografije kot resnica minevanja = Fotografie quali testimonianze dello svanire del tempo. V Bombek, Z.. Obrazi Kopra = I volti di Capodistria [prevod v italijanščino Lea Caharija] (str. 3-4). [Koper]: Pokrajinski muzej Koper, 2012
„Pri projektu Obrazi Kopra gre za sistem „nekoč-danes”, kjer sem pridobil stare fotografije Koprčanov in Koprčank iz obdobja 1950-60-70-tih let in na njihovi osnovi fotografiral, na istem mestu, s čimbolj podobno držo telesa in mimiko obraza, v istem časovnem obdobju dneva ter letnega časa, iste ljudi. Tako sem ustvaril zanimivo primerjavo stare (iz 1950-60-70 let) in nove (posnete v letih 2011- 2012) fotografije, ki sestavljeni skupaj v diptih „nekoč-danes”, prikazujeta razvoj mesta, še bolj pa spremembo istega človeka. Ob tem se pojavljajo številna pričevanja iz takratnega obdobja, nostalgije, spomini, anekdote, družinske vezi ter ganljiva srečanja takratnih prijateljstev in obuditve le-teh. Vse je v znaku Kopra in Koprčanov, kjer se preko starih fotografij razbere takratno življenje, delo, sobivanje ali kakršno koli povezanost z mestom Koprom.
Obdobje med leti 1950 in 1980 je za takratno mesto Koper in okolico bilo politično burno, arhitekturno nasičeno, gospodarsko ekspanzivno ter zaradi takratne velike delovne migracije tudi življenjsko raznoliko.
Razstava Obrazi Kopra je spodbudila marsikatero nostalgičnost spomina na otroška leta in pričevanja tako akterjev, ki so sodelovali v projektu, kot tudi gledalcem, Koprčanom, ki so opazili njim znane obraze in prepoznali lokacije po mestu in bližnji okolici.”
Zdenko Bombek
