Mizarske obrtne delavnice so bile tudi v Novem mestu pomembne nosilke razvoja tako pri obdelavi lesa kot tudi oblikovanju lesenih izdelkov. Kakovost izdelave mizarskih izdelkov se kaže preko meril strokovnega znanja, obrtniške spretnosti in prilagajanja mizarskega izdelka aktualnemu času pri izboru materiala, načinu obdelave in tehnološki opremi delavnic.
V času pred uporabo strojev so vsaj v začetnem obdobju izvajanja obrti izdelki nastajali ročno z ročnimi orodji brez elektrike. Kasneje so si mizarji sami izdelali leseno ogrodje strojev s kovinskimi vreteni. Izdelki so nastajali iz masivnega lesa, v celoti ali v kombinaciji s furniranimi elementi. Vse to je bilo skupaj z mojstrovo natančnostjo razlog, da so bili izdelki iz tistega obdobja v glavnem izredno kakovostni. O tem pričajo nekateri izdelki, ki svojemu namenu izvrstno služijo še dandanes.
Po 1. svetovni vojni so zaradi povečanih potreb na trgu na veliko izdelovali najrazličnejše pohištvo in opremo. Tovarniškega pohištva še ni bilo na tržišču, zato so vse pohištvo, vključno s stavbnim, izdelovali izključno mizarji. Večkrat pa so morali za preživetje izdelovati tudi manjše izdelke, kot so pručke, zaboji za drva, okvirji za slike ipd. Velik del zaslužka mizarja Alojza Medleta iz Žabje vasi je denimo predstavljalo izdelovanje krst.