Max Adolf Westen je bil tako edini izmed Westnov, ki je konec vojne pričakal v Celju. Njegov oče Adolf in stric Avgust sta namreč iz Celja odšla že leta 1944. Prvi se je z družino ter snaho in njenima otrokoma umaknil v kraj Kalwang na avstrijskem Štajerskem, od tam pa v Lienz na vzhodnem Tirolskem, drugi pa je z ženo odšel v Švico, kjer sta živela v Zürichu, po vojni pa sta se preselila v italijansko mesto Meran.
Ker je Max Adolf Westen sodeloval z OF in z angleško obveščevalno službo, je bil prepričan, da se mu ne bo nič hudega zgodilo in da mu bodo nove oblasti celo dovolile, da bo v tovarni emajlirane posode ohranil vsaj 50 % lastništva, kot jim je to sam predlagal. Seveda se je hudo zmotil, ko je verjel v takšen razplet, saj so ga 15. maja 1945 v njegovi vili na Golovcu aretirali. Aretacijo so izvedli pripadniki Oddelka za zaščito naroda (OZNE) za okraj Celje mesto. Odpeljali so ga v zapor OZNE v Starem piskru, kjer so ga zasliševali. Zaslišan je bil najmanj dvakrat. V zapisniku njegovega prvega zaslišanja se navaja, da je zaslišanje trajalo eno uro in pol.
Iz celjskega zapora Stari pisker so Maxa Adolfa Westna odpeljali v ljubljanske zapore OZNE, kjer je čakal na sodni proces. Ta je potekal 22. in 23. avgusta 1945 pred Vojaškim sodiščem Ljubljanskega vojnega področja v Ljubljani. Poleg Maxu Adolfu Westnu so na njem sodili še njegovemu očetu Adolfu, njegovemu stricu Avgustu in Josefu Pfeifferju, članu upravnega odbora Westnove Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku. Na sojenju je bil izmed vseh obtožencev prisoten samo Max Adolf Westen, ostalim trem pa je sodišče sodilo v njihovi odsotnosti. Obtožnica zoper Westne je vsebovala štiri točke. Najtežje kaznivo dejanje, ki jim je bilo očitano, je bilo njihovo predvojno podpiranje Kulturbunda in vključitev njihove tovarne emajlirane posode v Celju v nemško oboroževalno industrijo.
Sodišče je vse tri Westne spoznalo krive in jih obsodilo na naslednje kazni:
1. Avgusta Westna na smrtno kazen z ustrelitvijo, na kazen trajne izgube državljanskih in političnih pravic in na zaplembo premoženja;
2. Adolfa Westna na smrtno kazen z ustrelitvijo, na kazen trajne izgube državljanskih in političnih pravic in na zaplembo premoženja;
3. Maxa Adolfa Westna na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo petnajstih /15/ let, na kazen izgube državljanstva in na zaplembo premoženja.
Proces proti Westnom je predstavljal tipični politični proces, katerega glavni namen je bil, da se jim zaplenijo vsa njihova podjetja na območju celotne Jugoslavije. Ker sta bila Adolf Westen ml. in Avgust Westen že od leta 1944 v Avstriji oziroma Švici, smrtna kazen nad njima seveda ni mogla biti izvršena.
