Zgodovinski pregled Univerzitetne knjižnice Maribor od njenih začetkov v letu 1903 do sodobne univerzitetne knjižnice. Po posameznih poglavjih je predstavljenih prvih sto let poslovanja knjižnice.
Univerzitetna knjižnica je izšla iz knjižnice Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. Poglavitna naloga društvene knjižnice je bila zbiranje zgodovinskega gradiva o Slovencih v takratni vojvodini Štajerski ter tiskanih in pisanih dokumentov njihovega ustvarjanja. Predstavljala je temelj za ustanovitev Študijske knjižnice Maribor in znanstveno delo v Mariboru. Dolgoročna vizija razvoja od društvene knjižnice v znanstveno knjižnico se je uresničevala skozi desetletja. Prvi večji korak na tej poti se je pričel leta 1918, ko je s prejemanjem obveznega izvoda prerasla svoje vsebinsko jedro – domoznanstvo ožje pokrajine – in postala knjižnica, v kateri so zbirali vse slovenske tiske. Naslednji korak leta 1922 je bil sprejem statuta in preimenovanje v Študijsko knjižnico Maribor. Maribor je s tem dobil položaj drugega kulturnega središča v državi. Zavedajoč se njenega pomena, so jo v mestni upravi vzeli pod svoje okrilje in ji priskrbeli primerne prostore. V ugledno znanstveno knjižnico jo je povzdignil ravnatelj Janko Glazer, vendar je njen razvoj grobo prekinila druga svetovna vojna, ki je zdesetkala njene sklade. Po osvoboditvi je delovala v težkih razmerah, z razvojem visokega šolstva v Mariboru pa se je začelo zanjo novo obdobje. Leta 1959 je postala osrednja knjižnica visokega šolstva v Mariboru in se čez čas preimenovala v Visokošolsko in študijsko knjižnico. Leta 1975 je sodelovala pri ustanovitvi Univerze v Mariboru in dobila ime Univerzitetna knjižnica Maribor. Z istim imenom še danes na temeljih tradicije gradi svojo prihodnost .
Viri in literatura:
7. odborova seja 18. februarja 1911. V: Časopis za zgodovino in narodopisje 8 (1911), str. 191.
Bernard Rajh: Univerzitetna knjižnica Maribor v svoji novi zgradbi. V: Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975), Univerzitetna knjižnica Maribor, 1993, str. 7-37.
Breda Brezovšek, Sonja Haberl, Cvetka Krojs: Enota za delo z uporabniki. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Maribor 2003, str. 99-117.
Breda Brezovšek: Knjižnično informacijski sistem Univerze v Mariboru. V: Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975), Univerzitetna knjižnica Maribor, 1993.
Breda Filo: Univerzitetna knjižnica v novi podobi ali splošnoznanstvena knjižnica in specialni uporabnik. V: Knjižnica 34 (1990), št. 3, str. 29-44.
Breda Filo: Informacijska služba v Visokošolski in študijski knjižnici Maribor, Večer 29 (1973), št. 117, str. 15.
Bruno Hartman: O novi stavbi Univerzitetne knjižnice Maribor. V: Knjižnica 25 (1981), št. 1-4, str. 62-80.
Bruno Hartman: Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1978). V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978.
Bruno Hartman: Projekt visokošolskega knjižničnega sistema v Mariboru, Združenje visokošolskih zavodov, Maribor 1974.
Bruno Hartman: Univerzitetna knjižnica Maribor. V: Viktor Vrbnjak, Vasja Sterle, Zgodovinsko društvo v Mariboru 1903-1978, 75 let, Zgodovinsko društvo v Mariboru, 1978.
Bruno Hartman: Informacijska služba v VIŠK, Večer 29 (1973), št. 14, 18. 1., str. 3.
Bruno Hartman: Janko Glazer – zgled slovenskega knjižničarja. V: Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975), UKM, Maribor 1993, str. 99-113.
Bruno Hartman: Mariborsko univerzno knjižničarstvo v sklopu slovenskega in svetovnega. V: Knjižnica 30 (1986), št. 3-4, str. 1-8.
Bruno Hartman: Ob novem zakonu o visokem šolstvu. V: Knjižnica 19 (1975), št. 1-4, str. 86.
Bruno Hartman: Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor. V: Knjižnica 22 (1978), št. 3-4, str. 164-173.
Bruno Hartman: Poimenovanje in vsebinska usmeritev Študijske knjižnice v Mariboru po prvi svetovni vojski. V: Knjižnica 22 (1978), št. 1-2, str. 10-12.
Bruno Hartman: Poskus razvojnega načrta Visokošolske in študijske knjižnice v Mariboru za razdobje 1970-1985, Visokošolska in študijska knjižnica Maribor.
Bruno Hartman: Preimenovanje študijske knjižnice v Mariboru. V: Knjižnica 14 (1970), št. 1-4.
Bruno Hartman: Zgradbe Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. V: Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 6 (1970), št. 15, str. 15-16.
Centralni knjižni katalog, Večer 18 (1962), št. 283, 5. 12., str. 4.
Dragan Potočnik: Knjižnice v Mariboru v obdobju od 1918 do 1941. V: Prispevki za novejšo zgodovino 60 (2020), št. 3, str. 188-219.
Dragan Potočnik: Mariborski župan Viktor Grčar (1921-1924). V: Studia Historica Slovenica 17 (2017), št. 3, str. 982.
France Forstnerič: Nova knjižnica v Mariboru najsodobnejša v državi, Delo 30 (1988), št. 266, 15. 11., str. 6.
Franjo Čiček: Prvi začetki nove Študijske knjižnice, Vestnik 1 (1945), št. 91-92-93, 22. 12., str. 4.
Helena Grandovec: Za kulturno in znanstveno delo, Večer 39 (1983), št. 114, 19. 5., str. 5.
Irena Sapač: Daljna vizija znanstvene knjižnice. V: Večer 59 (2003), št. 73, 29. 3., str. 43.
Irena Sapač: Mejniki v razvoju Univerzitetne knjižnice Maribor od leta 1903 do leta 2003. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Maribor 2003, str. 25-70.
Irena Sapač: Računalniško podprti sistemi izposoje v knjižnicah, Kulturna skupnost Slovenije Ljubljana, Univerzitetna knjižnica Maribor, 1985.
Irena Sapač: Razvoj informacijskih sistemov v Univerzitetni knjižnici Maribor v obdobju od 1982 do 1989. V: Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975), Univerzitetna knjižnica Maribor, 1993, str. 38-55.
Irena Sapač: Univerzitetna knjižnica kot dinamični sistem. V: Knjižnica 46 (2002), št. 4, str. 125-148.
Ivanka Žmavc-Baran: Mariborska Študijska knjižnica iz razpada v obnovo. V: Knjižnica 19 (1975), št. 1-4, str. 11-29.
J. G.: Študijska knjižnica v Mariboru, Ljudska pravica 8 (1947), št. 41, 18. 2., str. 3.
Janko Glaser: Študijska knjižnica v Mariboru: zgodovina njenega nastanka, Mariborska tiskarna, Maribor 1928.
Janko Glazer: Študijska knjižnica v Mariboru. V: V spomin na drugi kongres Zveze društev bibliotekarjev FLRJ v Mariboru 5. do 8. junija 1953, Študijska knjižnica Maribor, 1953.
Janko Glazer: Nekaj spominov na stike med Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in Študijsko knjižnico v Mariboru. V: Knjižnica 18 (1974), št. 3-4, str. 155-160.
Jaro Dolar: Knjižničarstvo na področju Maribora in posebno mesto Študijske knjižnice glede na razvoj višjega šolstva. V: Knjižnica 4 (1960), št. 1-4, str. 12-18.
Jaro Dolar: Muzej, študijska knjižnica in gledališče v Mariboru nujno potrebujejo prostore, Vestnik 6 (1950), št. 252, 23. 10., str. 2.
Jaro Dolar: Stanje in perspektive strokovnih knjižnic v mariborskem okraju. V: Knjižnica 6 (1962), št. 1-2, str. 73-76.
Jerneja Ferlež: Do kataloga UKM iz naslonjača: uporaba spletne verzije OPAC-a. V: Razvoj visokošolskih knjižnic za Univerzo 21. stoletja, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana 2002, str. 205-220.
Knjižnice – kulturni barometer, Večernik 2 (1940), 8. 8., str. 4.
Kultura in umetnost: Študijska knjižnica v Mariboru, Tabor 4 (1923), št. 169, 29. 7., str. 5.
Kulturno delo, Straža 5 (1913), št. 117, str. 2-3.
Leksikon za 600.000 dinarjev, Večer 19 (1963), št. 148, 26. 6., str. 4.
Lojze Smasek: O malenkostih, ki niso malenkosti, Večer 17 (1961), št. 22, 28. 1., str. 5.
M. Bučar: Nova zgradba knjižnice nujna, Večer 29 (1973), št. 158, 12. 7., str. 5.
M. K.: Mariborska študijska knjižnica v novih prostorih, Ljudska pravica 13 (1952), št. 18, 1. 5., str. 13.
Mara Šlajpah-Zorn: Stanje in delo študijskih knjižnic v letu 1968. V: Knjižnica 14 (1970), št. 1-4, str. 74-86.
Melita Forstnerič Hajnšek: Čas brez knjig, toda poln zgodb, Večer 51 (1995), št. 104, 9. 5, str. 4-5.
Melita Pivec-Stelè: Naše knjižnice. V: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 13 (1932), zv. 1-4, str. 71-92.
N. Š.: Maribor je dobil visokošolsko knjižnico, Večer 26 (1970), št. 47, str. 2.
Nekaj besed o študijski knjižnici v Mariboru, Tabor 3 (1922), št. 1, 1. 1., str. 2-3.
Nered v študijski knjižnici, Jutro 7 (1926), št. 40, 18. 2., str. 6.
Predgovor, Časopis za zgodovino in narodopisje 1 (1904), str. 1-2.
Prof. Jaro Dolar je odšel iz Maribora, Večer 20 (1964), št. 52, 3. 3., str. 5.
S. P.: Knjižnici pravo vrednost, Večer 33 (1977), št. 215, 16. 9., str. 7.
Stane Kos: Strokovne knjižnice in njihova organizacijska problematika, Naše gospodarstvo 8 (1962), št. 7-8.
Stanislav Kos: Prof. Janko Glazer: in memoriam. V: Knjižnica 19 (1975), št. 1-4, str. 119-125.
Študijska knjižnica – bodoča univerzitetna knjižnica, Večer 18 (1962), št. 92, 19. 4., str. 4.
Študijska knjižnica dobi kazinsko dvorano, Slovenski dom 5 (1940), št. 93, 23. 4., str. 2.
Študijska knjižnica pred velikim dogodkom, Večer 18 (1962), št. 98, 26. 4., str. 5.
Študijska knjižnica v Mariboru, Tabor 4 (1923), št. 74, 1. 4., str. 9.
Tretja odborova seja dne 22. decembra 1903. V: Časopis za zgodovino in narodopisje 1 (1904), str. 107-108.
Univerzitetna knjižnica Maribor – novo ime. V: Knjižnica 20 (1976), št. 1-4, str. 186.
Uradni list LRS 17 (1960), št. 33, 27. 10. str. 421.
Uradni list SRS 28 (1971), št. 21, 16. 6., str. 715.
Uradni list SRS 29 (1972), št. 55, 30. 12., str. 1409-1410.
Vasja Sterlé: Razstavna dejavnost v Univerzitetni knjižnici Maribor, V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978, str. 160-170.
Viktor Vrbnjak: Prispevek k zgodovinopisju na slovenskem Štajerskem do 1941: 100-letnica ustanovitve Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. V: Studia Historica Slovenica 3 (2003), št. 2-3, str. 185-209.
Vili Vuk: Obnovitveno poletje, Večer 23 (1967), št. 189, 16. 8., str. 8.
Vili Vuk: Rast terja prostore, Večer 33 (1977), št. 100, 30. 4., str. 9.
Vili Vuk: V novem srednjeročnem obdobju, Večer 35 (1980), št. 29, 5. 2., str. 6.
Vili Vuk: Več domače literature, Večer 36 (1981), št. 103, 7. 5., str. 6.
Vlasta Stavbar: Avguštin Stegenšek kot knjižničar Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko (1903-1909). V: Studia Historica Slovenica 7 (2007), št. 3-4, str. 715-723.
Zaprta Univerzitetna knjižnica, Večer 56 (2000), št. 204, 2. 9., str. 14.