Po temeljiti obnovi tovarniških objektov, ki so bili poškodovani ali uničeni med drugo svetovno vojno, so bili v tovarni pripravljeni na začetek nove proizvodnje. Ta v prvih povojnih letih še ni imela jasne usmeritve. V obratu so namreč izdelovali različne proizvode, namenjene čim hitrejši povojni gospodarski obnovi. Med najpomembnejše dejavnosti je sodilo sestavljanje vozil različnih tipov, ki jih je pošiljala UNRRA (United Nations Relief and Rehabilitation Administration) kot pomoč jugoslovanskemu gospodarstvu. V istem obdobju so po nalogu zveznega ministrstva za industrijo opravili strokovni ogled tovarne. Na podlagi tega je nastal predlog, da bi v bivši nemški tovarni letalskih delov, ki je bila še vedno poimenovana po tej dejavnosti kot „Tovarna letalskih delov Maribor Tezno”, organizirali avtomobilsko proizvodnjo, ki je bil kmalu nato, 9. avgusta 1945, v Beogradu potrjen. Kot je že maja 1945 predlagal inženir dr. Ivo Hercigonja, poznejši tehnični direktor TAM-a, da bi se v tovarni usmerili v proizvodnjo kamionov, so v avgustu 1945 na zvezni ravni to tudi uradno sprejeli. Tako so v podjetju pričeli s proizvodnjo kamionov Praga, z domačim imenom Pionir, po češki licenci (Československa Kolben & Danek), ki so jih z mnogimi izboljšavami izdelovali polnih 15 let, njihovo število pa je znašalo 17.416. Poleg tega so v tovarni prevzeli nalogo popravil vozil GMC, ameriških vojaških vozil, ki jih je kot pomoč pošiljala UNRRA. 31. decembra 1946 se je s sklepom vlade FLRJ, ki sta ga podpisala Josip Broz Tito in minister za industrijo Boris Kidrič, tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno. Poleg kamionov so v podjetju popravljali in izdelovali različna vozila, prenosne poljske kuhinje, avtomobilske prikolice, ventilatorje za rudnike, avtomobilske kompresorje za polnjenje zračnic ipd. Zaradi perečega pomanjkanja strokovno usposobljenega kadra je bila že oktobra 1945 ustanovljena Industrijska kovinarska šola TAM. Podjetje je prav tako skrbelo za strokovno izpopolnjevanje svojih zaposlenih ter za priučitvena usposabljanja v učni delavnici za pridobitev ustrezne kvalifikacije. V 50. letih so tovarno in proizvodnjo posodabljali, saj so se morali prilagajati novim zahtevam in trendom. Čeprav kljub prizadevanjem ni prišlo do sodelovanja s tovarno Mercedes-Benz, predstavlja pomembno proizvodno ločnico sklenitev licenčne pogodbe z nemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz (KHD) za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 t, do katere je prišlo januarja 1957. V ta vozila je bilo vgrajenih kar 30% domačih delov. Prve motorje, vrstne štirivaljnike F4L 514, ki so bili proizvedeni v TAM-u po licenci KHD, so vgradili v vozila TAM 4500. Program so v naslednjih letih razširili na 6-valnji V motor iste konstrukcijske vrste (F6L 614), s katerim je bil omogočen razvoj tovornjakov večjih nosilnosti (npr. TAM 5500) ter avtobusov za različne namene.
Viri:
1. Tovšak, S.: Šest desetletij od začetkov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 3-8.
2. Prašnički, M.: Oris glavnih razvojnih mejnikov in proizvodov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 9-33.
3. Maček, J.: Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor v obdobju prve petletke. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 48-77.
4. Iršič, M. (ur.): Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor : 1947-1987. Maribor: Tovarna avtomobilov in motorjev, 1987.
5. Rendla, M.: Mariborski gospodarski gigant TAM v skrbi za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 553-576.
