Obeležij osamosvojitvene vojne je več vrst. Najbolj poznana, množična in vidna so spomeniki v obliki piramid. »Beseda spomenik ima zelo širok pomen. Z njo razumemo danes vsako pričo bivših kultur, naj so bile ljudske ali višje kulture, (…) Pod likovnim spomenikom razumemo tiste stvaritve likovnega snovanja, ki so nastale z izrecnim namenom, da bodo budile in ohranjale spomin na važne dogodke v življenju družbe, držav in organizacij, narodov in duhovnih gibanj, kakor tudi spomin na pomembne osebnosti.« (Stele 1967, str. 8) Spomeniki so torej postavljeni v spomin na pomembno osebo ali dogodek, so javni, večinoma postavljeni na zunanjih, vsem dostopnih površinah.
Spomenik v obliki piramide ali prisekane piramide je bil v osnovi protitankovski tetraeder, protitankovska ovira, izdelana z namenom uspešne preprečitve nadaljnje agresije JLA. Zato so tudi spomeniki večinoma iz betona ali armiranega betona. V jugoslovanskem vojnem leksikonu je zapisano, da je tetraeder »vrsta prenosne protioklepne utrdbene pregrade v obliki polne ali votle piramide, visoke približno 1,5 m. Uporablja se za blokiranje cest, ozkih prehodov in ulic, narejen je iz armiranega betona ali jekla. Postavljen je v postavitev šahovnice z drugimi protioklepnimi ovirami. Odporen je na učinke jedrskega orožja.” (1981, str. 980)
Taki spomeniki so se začeli množično pojavljati po osamosvojitvi Slovenije. Ovire navadno, preden jih preuredijo v spomenik, popravijo, restavrirajo, včasih jih oblečejo v marmor, granit ali boljši kamen. Nanje ali poleg njih je postavljena plošča z opisom dogodkov. »Ti spomeniki imajo specifično dokumentarno vrednost, saj so posvečeni izključno spominu na branitelje in dogodke med osamosvojitveno vojno. Lahko bi celo rekli, da so postali simbol osamosvojitvene vojne.« (Borović 2020, str. 79) Spomenike kot umetnostne objekte navadno lahko umestimo k arhitekturi, kiparstvu ali prostorskemu oblikovanju. Vendar »ta tip spomenika (simbolična tipizirana protitankovska ovira) nima posebne umetniške vrednosti in izpolnjuje le osnovno spomeniško funkcijo – kot objekt v javnem prostoru, namenjen ohranitvi spomina na pomemben dogodek.« (Borović 2020, str. 79)
Spominske plošče so večinoma postavljene na hišah in obeležujejo skrivališča orožja ali prostore v katerih se je med osamosvojitveno vojno zbiralo orožje.