V javnost je z objavami pesmi vstopil že v gimnaziji. Pesmi je objavljal še celo prvo desetletje 20. stoletja, kasneje pa le še priložnostno.
Objave so bile zgolj revijalne, nikoli se ni odločil, da bi pesmi izdal v knjižni obliki. V ospredju njegovih pesmi sta ljubezensko čustvovanje in melanholija, s čimer je močno prisoten Kettejev vpliv. Več pesmi je posvetil Gizeli in Miri Wagner, hčerkama direktorja novomeškega okrožnega sodišča. S tema izobraženima dekletoma je v gimnazijskih letih preživel veliko časa ob igranju klavirja. Pustili sta precej sledi v njegovem delu, tako v pesništvu kot v pripovedništvu. V Domu in svetu so izšle tudi tri pesmi Mire Wagner, za katere je bilo kasneje ugotovljeno, da so v resnici Pugljeve. Svojo muzo je počastil na tak način, da je za psevdonim uporabil njeno ime.