Vzniku orkestrske glasbene kulture v Komnu v poosamosvojitvenih 90-ih letih je botrovalo predvsem troje. Najprej Glasbena šola Sežana s kontroverznim, a sposobnim in nadvse uspešnim ravnateljem, prof. Leandrom Peganom, ki je uspel dvigniti kvaliteto šole in pritegniti ter vzpostaviti sodelovanje z nekaterimi odličnimi profesorji glasbe, tudi iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so takrat bile v plamenih vojne.
Iz glasbenih korenin prejšnjih rodov je tako klil močan glasbeni interes, ki se je izkazal tudi v želji po učenju instrumentov med komenskimi osnovnošolci z močno spodbudo njihovih staršev. To glasbeno energijo je pravilno zaznal in izkoristil prav prof. Leander Pegan ter poskrbel za ustanovitev samostojnejše podružnice Glasbene šole Sežana v prostorih Osnovne šole v Komnu, vzporedno pa dal pobudo tudi za ustanovitev pihalnega orkestra. Idejo je uresničil Alojz Pangos, ki je še z nekaterimi navdušenci leta 1996 postavil Vaško godbo Komen in postal njen prvi vodja. V njej so sodelovali predvsem mladi glasbeniki, po večini učenci Glasbene šole Sežana oz. njene komenske podružnice.
Uspešnost Pihalnega orkestra Komen pa je začela rasti pod taktirko dirigenta in umetniškega vodje Simona Perčiča, ki je to mesto prevzel še ne 20-leten, leta 1999, in orkester vodil do leta 2011, ko je vodenje orkestra začasno prevzel Nejc Bečan iz Tržiča. S svojim zavidljivim glasbenim talentom in odličnim vodenjem orkestra se je priljubil tako godbenikom kot domačinom.
Dirigentsko paličico je nato prevzel domačin Matija Tavčar iz Gorjanskega, ki Pihalni orkester Komen še naprej vodi suvereno in uspešno.
Pihalni orkester Komen je najprej deloval v okviru Kulturno-umetniškega društva „15. februar”, od sezone 2004/2005 pa deluje v okviru Glasbeno-umetniškega društva Pihalni orkester Komen, ki ga vodi predsednik Evgen Kavčič.
Orkester sestavlja okoli 40 članov. Posveča se izvedbam originalnih skladb kot tudi priredbam različnih avtorjev. Udeležuje se proslav, zabavnih prireditev, gostovanj, tekmovanj, prireja koncerte ter tradicionalno izvaja prvomajske budnice po kraških vaseh. Nekaj let je organiziral glasbeni abonma z glasbenimi prireditvami v Komnu in drugih krajih.
Orkester s svojo dejavnostjo dopolnjuje delo Glasbene šole Sežana in tako vzgaja svoj podmladek ter skrbi za zdravo druženje mladih. Le tukajšnjim zanesenjakom gre zahvala za delovanje takega orkestra in s tem za kvalitetno kulturno promocijo in delovanje, ki je družbeno sicer priznano, vendar prevečkrat zgolj navzven, v resnici pa je vedno bolj zapostavljeno in finančno podhranjeno. Še toliko večji pomen pa je orkestru priznati, ker je s svojo dejavnostjo prerasel lokalne okvire in uspel ne le v širšem okolju regije in države, temveč je ambasador kulture in same Slovenije tudi v zamejstvu in tujini.
