Ljubezen do knjig sta mu privzgojila starša in ga navdušila za branje pisane besede. Njegovo literarno ustvarjanje se je nadaljevalo in nadgrajevalo na učiteljišču v Mariboru. Od vsega ga je najbolj pritegnila publicistika. Napisal je nekaj strokovnih člankov, ki so obravnavali pedagoške teme, veliko več pa je nastalo poljudnih člankov. Le-ti so se dotikali kulturnega dogajanja v mestu Slovenj Gradec in tudi širše družbene problematike. Največ esejev, poročil, intervjujev in razprav je objavljenih v reviji Odsevanja, o kulturnem utripu je poročal v časniku Večer, ostale objave pa najdemo v revijah Jezik in slovstvo, Mislinjska dolina, Delo, Prepih …
Vodil je pogovore z različnimi osebnostnimi, povezoval literarne in druge prireditve, velikokrat v poslovalnici Mladinske knjige v Slovenj Gradcu.
Pogovarjal se je z mnogimi znanimi Korošci in Slovenj Gradčani, med drugim s Tonetom Gašperjem, Miro Cajnko, Lojzetom Pogorevcem, Jožetom Tisnikarjem, Dragom Plešivčnikom, Frančkom Lasbaherjem, Bogdanom Borčičem, Mičem Mičovićem, Francem Berhtoldom, Andrejem Makucem, Sašom Vrabičem … Intervjuji so bili objavljeni v Odsevanjih, nabralo pa se jih je dovolj za knjižno izdajo.
Leta 1995 je izšel njegov prozni prvenec Bili so. Pet let kasneje je nadaljeval z zgodbami iz njegovih pedagoških dni z naslovom Tudi do roba in (včasih) čez. Leta 2003 so izšli družinski spomini Povej, babi, dedi, povej, leto kasneje, jeseni 2004, pa zbirka intervjujev z naslovom Pogovori. Njegovo zadnje peto samostojno književno delo Obraslike je izšlo posthumno leta 2006, leto dni po njegovi smrti.
V vzajemni bazi COBISS pod njegovo osebno bibliografijo najdemo kar 144 zadetkov, od tega je več kot 90 člankov.
