Do prvih pobud za ustanovitev čitalnice je prišlo že leta 1864 kot piše Slovenski narod iz leta 1870, a »ker ni imel kdo reči v roko vzeti, je bilo spet vse potihnilo.«
Z upravnimi spremembami je bil leta 1868 ustanovljen litijski okraj s sedežem v Litiji, na čelu katerega so do leta 1881 prevladovali nemško-liberalni okrajni glavarji, ki so bili nenaklonjeni slovenskemu prebivalstvu in so se zavzemali za ohranitev nemške kulture na Kranjskem. Številni spori in pritiski glede narodnostnih zahtev ter nasprotja med slovensko in nemško stranjo je k obrambi slovenstva privedla do ponovne pobude za ustanovitev čitalnice, ki bi bila »osredina za naš okraj, ki bi ljudi zbujala za narodno reč«.
Slovenski narod iz leta 1870 tudi navaja:»Snide se 3. februarja okoli 20 mož. Izvolili so začasen odbor, in sicer so izvoljeni ti gospodi: Anton Šega, posestnik in občinski odbornik v Litiji; Jožef Jaklič, trgovec in občinski odbornik v Šmartnem; Svoboda, zemljemerec pri železnici; Križaj, knjigovodja ponoviške tovarne. Na te gospode pa imamo zaupanje, da nam bodo kmalu vse oskrbeli, kar je treba, da čitalnico dobomo in imamo. Udov bo dovolj. Da jih bo več, lepo prošeni vsi iz soseščine, da nas čvrsto podpirajo, posebno gg. duhovniki in posestniki, kterim je za napredek slovenskega naroda mar.«
Pričakovali so podporo in člane iz sosednjih krajev: Vač, Kresnic, Zagorja, Šmartnega in Šentvida. »Saj vemo, da moramo zbrati svoje moči, da kaj dosežemo«.
»H koncu zahvalo vsem gg., ki so se trudili, da se je sešla prva skupščina, da bodo tudi zanaprej tako marljivo delali v tej reči.«
Smrt dekana Josipa Burgerja junija 1870, je bila velik udarec prizadevanjem za ustanovitev čitalnice. Dekan je bil velik narodnjak in že od začetka član znanstvene založbe Slovenska matica, ustanovljene leta 1864.
VIR: Slovenski narod, 8.2. 1870, št. 16.