Kdo so bili tisti, ki so obiskovali čitalnico ali bili člani Meščanskega bralnega kroga? V knjigi iz leta 1898, ki je izšla v Lendavi kot nekakšna kronika ob milenijski obletnici naselitve Madžarov v Karpatskem bazenu, piše, da je bil sedež bralnega kroga leta 1871 v hotelu Krona (Korona Szálloda).[1]
Tam so imeli tri prostore: salon, knjižnico in sobo za biljard – torej so bile določene družabne igre dovoljene – ne pa tudi igre na srečo. Člani bralnega kroga so lahko postali le lokalni meščani, natančneje tisti, ki so jih priporočili obstoječi člani, članstvo pa je moral potrditi tudi predsednik. Torej ni mogel biti član kar vsakdo. Poznali so notranje in zunanje člane; notranji člani so bili meščani, zunanji člani pa so bili drugi prebivalci, ljudje, ki so živeli na podeželju. Za članstvo so tudi oni potrebovali priporočilo obstoječih članov.
Bralni krog je imel že od začetka lastno knjižnico. Društvo je delovalo zelo podobno kot današnje knjižnice. Imel je predsednika, podpredsednika, blagajnika, knjižničarja, hišnika, ki je bil odgovoren za red, in pisarja. Imel je letno skupščino, na kateri so vsako leto znova izvolili predsednika. Prvi predsednik tega bralnega kroga, kot smo omenili, je bil lekarnar Béla Kiss.
Obdobja med ustanovitvijo bralnega društva in izidom prvega lokalnega časopisa, Alsó-Lendvai Hiradó leta 1889[2] ne poznamo dobro, saj imamo le skope vire o njem. Vendar pa je omenjeni časopis, ki je izhajal do leta 1919, ko so ga nehali tiskati, vsako leto poročal o tem, s čim se je bralni krog ukvarjal, kdo so bili njegovi predsedniki, člani, in kakšne dogodke so organizirali. V določenem daljšem obdobju je bil predsednik društva Mihály Kakasdi Hajós, znan lendavski meščan.
Bralni krog se je poleg pridobivanja najnovejših publikacij, kot so knjige, tedniki in dnevni časopisi, ukvarjal tudi s kulturnimi dogodki, kot so recitacijski večeri, razprave in predavanja. Vsako leto so npr. obeležili 15. marec, obletnico marčne revolucije. Poleg tega so v letih stiske v mestu pomagali pomoči potrebnim, na primer otrokom in revežem, z oblačili, učbeniki in finančno pomočjo. Zdi se, da je bilo to gibanje, ki je, poleg drugih organizacij, združevalo meščanstvo in celotno prebivalstvo Dolnje Lendave.
[1] Fúss in Pataky, Alsó-Lendva nagyközség milleniumi emlékkönyve, 45.
[2] Halász, Albert, „Okoliščine začetka dolnjelendavskega tiska“, v 130. obletnica izida časopisa Alsó-Lendvai Hiradó, ured. Halász, Albert (Lendava: Knjižnica – Kulturni center Lendava–Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ, 2020), 26–51, https://www.kl-kl.si/files/fb/digitalne_knjige/130_obletnica_izida_casopisa_Also-Lendvai_Hirado/130_obletnica_izida_casopisa_Also-Lendvai_Hirado.pdf.