Leta 1946 so zgradbe in stroji opekarne iz zasebnih prešli v državne roke. Država je razlaščeno premoženje prevzela 1. avgusta 1946 in ji dala novo ime Državna opekarna Ribnica/Dol. Obnova je postopoma trajala vsaj do leta 1947. Leta 1952 so obrat znova modernizirali. Glino so kopali z bagri namesto ročno, do opekarne pa so jo vozili z industrijskimi vozički namesto s samokolnicami. Leta 1957 so podaljšali krožno peč, leto kasneje pa podrli dimnik krožne peči, ki je niso več uporabljali ter dali izdelati načrt za rekonstrukcijo opekarne. Dobili so tudi dovoljenje in denar za obnovo in gradnja nove umetne sušilnice se je lahko začela.
Septembra 1961 je bila končana gradnja umetne sušilnice, prenova strojnice pa še ne. Leto 1961 je bilo eno izmed najslabših let glede na količino in kvaliteto izdelkov, kar sta po vsej verjetnosti povzročila pomanjkanje delovne sile in znižanje cen opekarskih izdelkov. 1. januarja 1965 so opekarno in gradbeno podjetje združili v Splošno gradbeno podjetje Gradbenik Ribnica. Opekarna je tako postala eden od šestih obratov v podjetju. Stanje opekarne ob priključitvi Gradbeniku je bilo porazno, saj je imela 21 milijonov izgube in slabo mehanizacijo. Prenova in nove sušilne naprave so bile nujno potrebne. 31. marca 1968 je podjetje Gradbenik prevzelo Stanovanjsko komunalno podjetje, opekarna pa je postala ena od sedmih enot. Kljub minimalnim izboljšavam in zastarelemu proizvodnemu postopku je bila proizvodnja vsako leto uspešnejša. Ta razvoj je 14. novembra 1969 prekinil požar, ki je v celoti uničil krožno peč in strojnico. Policisti, notranja uprava in zavarovalnica so izvedli neuspešna zasliševanja. Na koncu je podjetje dobilo odškodnino, vendar se vodilni za obnovitev opekarne niso odločili. Na sestanku leta 1970 so samoupravni organi Stangrada delavcem dali nova delovna mesta, osnovna sredstva in material so prodali, prostore pa razdelili med druge obrate. Zgodba opekarna se zaključila, ko so leta 1973 podrli dimnik krožne peči. Na njenem mestu je zraslo podjetje ITPP, danes pa je tam podjetje Fipis.
Opekarna je bila tako vsaj 70 let pomemben del ribniške industrije. Kljub dvema svetovnima vojnama, različnim državnim ureditvam in lastnikom se je znala vedno prilagajati razmeram na trgu in obstati. S ponudbo kvalitetne opeke si je ustvarila dobro ime in se tako marsikateremu Ribničanu zasidrala v spomin. Njeni opečni izdelki še danes krasijo nekaj starejših hiš v Ribniški dolini, nanjo pa še danes spominjata stavba nekdanje uprave, kjer so zdaj stanovanja, in Opekarska cesta.