»Človeško življenje, naše bivanje, nam je podarjeno in naša naloga je, da ga raziskujemo. Povezani smo drug z drugim, z drugimi živimi bitji in z naravo. Do vsega moramo gojiti brezpogojno ljubezen in spoštovanje. Človek je duhovno bitje, ki ima na zemlji kot učilnici en sam in edini cilj – napredovanje. Če želimo to uresničiti, potem moramo pustiti za seboj le lepoto in ljubezen.«
Po mnenju kritikov je Vera Terstenjak v slovenski prostor vstopila inovatorsko. Jadranka Šumi je napisala, da je Vera bistveno pripomogla k zbliževanju ameriške in slovenske kulture. Vera ni samo izvrstna slikarkam, odlikujejo jo tudi močan temperament, ki ga izžareva njeno slikarstvo. Svoja dela je Vera Terstenjak razstavljala po celem svetu: v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Slovenj Gradcu, Kranju, Domžalah, Lukovici, Stuttgartu, Mannheimu, Frankfurtu, Hanauu, Gaggenauu, New Yorku, Havajih, Indiani, Parizu, Clermont-Ferrandu, na Dunaju in v Celovcu. Prvič je razstavljala v letu 1966 v New Yorku, ko je še študirala na American Art School. Razstav se je do danes nabralo preko devetdeset.
1974 – 1977
Ustvarjalna pot akademske slikarke se je začela v letih 1974 – 1977, ko se je najpogosteje lotevala teme tihožitja. Za upodobitev narave je uporabila krompir. To je bil čas, ko je tudi v slovensko slikarstvo vstopilo spoznanje o kozmosu. Cela vrsta slikarjev se je lotevala predstavitve kozmosa na različne načine in Vera Terstenjak je prav gotovo tipična predstavnica te skupine.
1977 – 1979, 1983, 1998
Portreti so druga skupina opusa Vere Testenjak, ki se mu je intezivno posvečala. Pri upodobitvah posameznih portretirancev, ki predstavljajo zbir družinskih portretov in znanih kulturnih delavcev v takratni Jugoslaviji, je zanimiv pristop do upodobitve. Za ozadje portretirancev si je izbrala podobo neba, horizonta, izreze kozmosa, ki je že postal stalni umetničin spremljevalec. Ne gre za portrete v običajnem smislu besede, marveč za samostojno umestitev v krajini oziroma krajinske predele. S tako umestitvijo postanejo portreti ne le del slikarske upodobitve, marveč prebivalci „vesolja”.
1981 – 1985
Havaji kjer je Vera bivala eno leto, so močno vplivali nanjo. To je čas, ki je za umetnico pomenil nov izziv. Njene krajine so vedno bolj postajale izrezi sveta, ki se je je močno dotaknil in ki ga je za vselej vpila v svojo dušo. Slike iz tega obdobja so naravnost posejane z deli izbruhanega (vulkani) sveta.
1985 – 1989
Glasba, iz katere je črpala vsebino številnih slikarskih del, v teh letih pomeni novost tudi v barvni skali, ki jo je umetnica doslej uporabljala. Serija podob na temo glasbe nas prepričuje, kako globoko avtorica doživlja glasbeni svet, kako mu tanko prisluškuje in z glasbo preplavlja svoje podobe.
1992 – 1996
V teh letih jo privlači upodabljanje slik v stanju meditacije. Za razumevanje predstavljene tematike je potrebno poznavanje in razumevanje simbolike, s katero umetnica podaja svoja videnja, ko ponikne v lastno notranjost, v svet duha.
1997 – 2001
To je čas, ko Vera Terstenjak razvije svoja znanja in spoznanja kozmosa do te stopnje, da z obliko krogle, ki ji pomeni svet, izraža svoja videnja sveta in njegovo doživljanje. Krogla pomeni kozmos, krog je simbol večnosti. Mnoga potovanja po svetu so Veri dali dovolj snovi, da je svoja znanja dograjevala in izpopolnjevala v iskanju najvišje umetnosti – umetnosti življenja.
2012 – 2013
S serijo slik z naslovom „Zavedanje”, se Vera Terstenjak vrača k slikanem portretu, ki ga umešča v resnično krajino. Izbrani portretiranci so Verini sorodniki, prijatelji, znanci in sosedi, katerim avtorica dodaja simbolično sporočilo, da lahko vsak zase s pozitivnimi razmišljanji o sebi in okolju doprinesejo k boljšemu jutri. Upodobljence vešče v oljni tehniki upodablja kot individuume, z vsemi osebnimi karakteristikami, psihološkimi stanji in razpoloženji, takšne, kot so in jih sama vidi. Kar naredi njene portrete drugačne, je njihova umestitev v metafizičen prostor narave. Slikana sanjska pokrajina v ozadju je lahko izmišljena ali resnična, miselno povezana z upodobljencem.
2016 – 2017
V tem času Vera Terstenjak javnosti predstavi zbirko slik Spomini. Dela so odraz slikarkinega pogleda nazaj in naprej, saj se v njih spominja svojega otroštva na Prevojah in prijetnih otroških dni, ki jih je spretno prelila na slikarko platno s tem, da je dodala tudi prvine novega in narave.
2020
V medkoronskem času, v obdobju od marca do avgusta 2020 je Vera Terstenjak ustvarila dvanajst novih likovnih del z motivi kipov, kapelic, cerkva in živali, ki jih je vkomponirala na platno v svet rož in korona virusa.
