V Prešernovem času je bilo v mestu veliko gostiln, pesnik pa je rad obiskoval zdaj eno, zdaj drugo, saj je v vsaki našel nekaj za svojo radovedno nrav. Resno poezijo je pisal doma, v krčmah pa se je sprostil, saj so ob vinu „cvetele kosmate šale in kvante” (Miran Hladnik: Apokrifni Prešeren).
Največ zabavljaških verzov je nastalo prav v zadnjih letih njegovega življenja v Kranju. Trgovec Viljem Killer, pesnikov prijatelj, se je spominjal: „Noben večer ni minil, da bi nam Preširen ne bil kakšne pesmice v krčmo prinesel ali pa v krčmi ne zložil in takoj zapisal. Bile so večidel zabavljice, časih prav slane in polne perečega ognja, kajti Prešernu bile so kakor nikomur znane vse tajnosti kranjskega mesta; vse je vedel.”
Hči Ernestina je o Prešernovem kranjskem obdobju menila: »Moj oče ni imel v Kranju nikogar, ki bi se nanj navezal ali ki bi mu zaupal. Po sili razmer se je družil s kramarji, birti, kmeti in rokodelci… Moj oče je bil potreben razvedrila, katerega je na žalost iskal po gostilnah in v taki družbi. Pil je, da bi se omamil, zgubil je moralno oporo in je obupal nad sabo…«
(Ernestina Jelovšek: Spomini na Prešérna, Ljubljana, 1903)
