V digitalni zbirki predstavljamo kraj in graščino Rakovnik pri Ljubljani in začetna leta delovanja tamkajšnjega salezijanskega zavoda. Prvi salezijanski bratje so na Rakovnik prišli 23. novembra leta 1901.
Poimenovanje redovne družbe, ki je bila ustanovljena 18. 12. 1859 v Italiji, prihaja od Frančiška Saleškega, francoskega škofa, teologa, cerkvenega učitelja iz 17. in 18. stoletja. Ta je kot svetnik tudi njihov zavetnik. Salezijanci in tudi Rakovnik so širši javnosti malo poznani.
Kdo so salezijanci?
Ustanovitelj reda je Giovanni Bosco (1815-1888) oziroma poslovenjeno Janez Bosko ali Boska, italijanski rimskokatoliški duhovnik in pedagog. Salezijanska družba je moška redovna skupnost, ki se posveča vzgajanju in izobraževanju predvsem mladih revnih fantov ter brezdomcev. Za dekleta so bile tu Hčere Marije Pomočnice, ženska redovna skupnost. Redovni skupnosti sta ustanovila sv. Janez Bosko in Maria Domenica Mazzarello (1837-1881). Salezijanski sotrudniki so laiška zveza, ki živi salezijansko duhovnost v svetu in sodeluje s krajevno Cerkvijo predvsem pri vzgoji mladih. Vse tri skupine tvorijo salezijansko družino. Papež Pij IX. je leta 1874 potrdil to družbo kot kongregacijo duhovnikov in redovnikov s preprostimi zaobljubami.
Ustanovitelj reda don Giovanni Bosco je med industrijsko revolucijo sredi 19. stoletja pomagal mladim, ki so bili prepuščeni ulicam. Z ustanovitvijo šol, delavnic in s pisanjem učbenikov je veliko pripomogel k poklicnemu izobraževanju ter kulturnemu in duhovnemu življenju mladine, predvsem pa je poskrbel za njihovo primerno zaposlitev, tako da so mladi z roba postali tvorni element družbe. Salezijanci so danes prisotni predvsem kot misijonarji v tretjem svetu.
Slovenski salezijanci
Najprej so bili slovenski salezijanci skupaj s Čehi, Slovaki in Madžari vključeni v avstrijskem inšpektoratu s sedežem na Dunaju. Leta 1922 so ustanovili svoje inšpekcijsko vodstvo s sedežem v Ljubljani.
Do začetka druge svetovne vojne so salezijanci ustanovili svoje redovne hiše v Ljubljani na Rakovniku (dijaški dom, oratorij, bogoslovna šola, tiskarna, obrtne šole), Kodeljevem od leta 1919 (mladinski dom, kinodvorana) in na Selu (Moste) od 1936 (banovinsko vzgajališče, obrtne šole), pa tudi v Murski Soboti (od 1924 dijaški konvikt); nadalje na Radni od 1907 (noviciat, klerikat), v Veržeju od 1912 (notranja gimnazija), na Kapelskem Vrhu od 1932 dom za bolnike in v Celju od 1938 mladinski dom.
Salezijanci so uspešno širili verski tisk, na primer Salezijanski vestnik, Salezijanski duhovni koledarček, Rakovniški zvon, zbirko Knjižice, Sotrudnik, Don Bosko, Mala Cvetka in druge. Tudi sedaj na spletu ali v fizični obliki izdajajo številna glasila.
Na Slovenskem so salezijanci prevzeli tudi več župnij. V Želimljah deluje don Boskova gimnazija, ki je od leta 1994 odprta tudi za zunanje, laične dijake. Izven Slovenije so prisotni na Madžarskem, v Črni Gori, Srbiji, Kosovu, v Avstriji, Italiji, Španiji, Nemčiji. Kot misijonarji delujejo v Argentini, posebej v Patagoniji in na Ognjeni zemlji, v Braziliji, Čilu, Peruju, Kolumbiji, Venezueli, Ekvadorju, v Mehiki, Združenih državah Amerike in Kanadi, Palestini, Indiji, Kitajski, Vietnamu, Japonski in na Filipinih, Kongu, Ruandi, Burundiju in Egiptu.