Čez leta je bil v svojih spominih na Kranj čedalje bolj oster: »Pa ga imam v brezbarvni in nevonjivi vsakdanjosti kar in kakor je bilo in je: šotorišče v križajočih se cestah, sejmišče brez duše in vekovite krvi, mesto protejskim* mestjanom, ki so in niso … Gnezdo! Nepesemsko. Brez zgodeb …« Pripisal mu je preračunljivost, saj se je v mestu že stoletja vse vrtelo okrog tržnih dni in sejmov: »Vsa prošlost je cestni petak, cena prašičev in žitni kup, vagon pšenice, ječmena, prosa … sejmišče iz ponedeljka v ponedeljek z geslom, da tisto veljaš, kar plačaš.« Edino slavo je pripisal Prešernu in Jenku: »Pa da je to mesto staro in slavno? Saj je. Iz leta devetinštiridesetega**. Iz svoje prve – gomile. In še druge čez dvajset let.«***
* protejski: sposoben spreminjati obliko, kameleonski
** 1849 – leto smrti pesnika Franceta Prešerna.
*** Leta 1869 je umrl pesnik Simon Jenko.
1 Pregelj, Ivan: Moj svet in moj čas, 1954