V letu 2024 je minilo 150 let od rojstva in 60 let od smrti Franca Ksaverja Meška. Obeležili pa smo tudi 70 let od izida prve knjige njegovih Izbranih del (1954) in 30 let zadnjega ponatisa njegovih leposlovnih del (Mladim srcem, 1994). Te okrogle obletnice so povod, da so Občina Ormož, Občina Sveti Tomaž in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož leto 2024 razglasili za Meškovo leto. V sklopu le-tega je potekal tudi simpozij, katerega cilj je bil predstaviti literarno delo Franca Ksaverja Meška, njegovo mesto v slovenski književnosti ter izjemen pomen njegovega ustvarjanja in duhovniškega delovanja.
Simpozij je sofinancirala in podprla Ustanova dr. Antona Trstenjaka, potekal pa je v organizaciji Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slavističnega društva Maribor, Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Zgodovinskega društva Ormož in Celjske Mohorjeve družbe.
Simpozij smo izvedli na dveh lokacijah, prvi del je potekal v soboto, 19. oktobra 2024 v Beli dvorani Grajske pristave v Ormožu. Na Meškov 150. rojstni dan, 28. oktobra 2024, pa se je v slovenjgraški knjižnici odvil drug del znanstvenega simpozija.
Dogodek je povezovala Natalija Križaj, pogovor pa je moderirala Marijana Korotaj iz knjižnice Ormož. Otvorili smo ga z glasbeno točko kvarteta saksofonistov Glasbene šole Slovenj Gradec, zbrane pa so uvodoma pozdravili direktorica Knjižnice Ksaverja Meška Draga Ropič, podžupan Mestne občine Slovenj Gradec dr. Peter Pungartnik in generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel.
Na simpoziju je sodelovalo pet predavateljev: duhovnik Marjan Plohl, dr. Irena Avsenik Nabergoj iz Teološke fakultete univerze v Ljubljani, zgodovinarka Nevenka Korpič, Matija Štumberger iz Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec in umetnostna zgodovinarka Aleksandra Čas.
Duhovnik Marjan Plohl, ki službuje na avstrijskih Radišah, je želel s prispevkom osvežiti spomin na Ksaverja Meška ter njegov pomen pri ohranjanju vere in narodne zavesti. Poudaril pa je tudi njegov prispevek k ohranjanju kulturne identitete naroda.
Prof. dr. Irena Avsenik Nabergoj iz Teološke fakultete univerze v Ljubljani je spregovorila o tematiki ljubezni v literarnem opusu Ksaverja Meška. Predstavila je svojo tematsko in slogovno analizo, v kateri je raziskovala dela, kjer je bil Meško najbolj izviren, estetsko močan in izpoveden, v katerih pa je bil njegov namen v prvi vrsti vzgojne narave.
Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj je predstavila Meškovo korespondenco s sorodniki, Matija Štumberger pa njegovo korespondenco s sodobniki – Franom Šaleškim Finžgarjem, Izidorjem Cankarjem, Francetom Bevkom … Ugotavljal je tudi, zakaj Meško danes ni tako znan pisatelj, kot so recimo njegovi sodobniki (npr. Ivan Cankar). Ugotovil je sicer več razlogov, najbolj očitna pa je bila Meškova skromnost, nikoli ni iskal pozornosti in se izpostavljal, pa čeprav so bila njegova dela isto dobra, če ne celo boljša od drugih. Bil pa je tudi drugi najbolj prevajani avtor tistega časa.
Predavanje je zaključila Aleksandra Čas s prispevkom o spominski sobi Franca Ksaverja Meška v Koroškem pokrajinskem muzeju. Predstavila je Meškovo prijateljevanje s slovenjgraškim duhovnikom Jakobom Sokličem, ki je tudi poskrbel, da se je po Meškovi smrti vsa njegova zapuščina ohranila, najprej v njegovem, Sokličevem muzeju, leta 2013 pa so jo preselili v Koroški pokrajinski muzej.
Na simpoziju sta spregovorila tudi Meškova sorodnika, uvodoma Meškov daljni sorodnik Ciril Ambrož, ki je v letu 2024 napisal in fotografiral knjigo Moje poti, ki je v celoti posvečena Mešku. Za konec pa je simpozij zaokrožil Meškov pranečak Ciril Meško, ki je z obiskovalci delil prigode iz njegove mladosti, ko so z družino obiskali strica Ksaverja na Koroškem.
Simpozij smo zaključili z ogledom treh razstav: razstave o Mešku iz domoznanske zbirke knjižnice ter razstavo pod skupnim naslovom Franc Ksaver Meško skozi oči dveh generacij, ker so se z Meškom spoznavali učenci Filmske šole Slovenj Gradec, pod mentorstvom Maše Flogie, in člani DUM Fotofirbci, pod vodstvom Marice Rošker.
S simpozijem smo želeli vzpodbuditi k poglobljenemu razmisleku o njegovi književnosti, osvetliti zgodovinski kontekst nemirnega časa, v katerem je živel in ustvarjal ter ostal tako trden v svojih prepričanjih. Osvetliti pa smo želeli tudi narodno problematiko njegovega časa, ki je vplivala na njegova dela, hkrati pa tudi na srž njegovega literarnega delovanja in življenja ter vlogo in pomen njegove teologije. Šestdeset let po Meškovi smrti so njegove vrednote znova postavljene pred preizkušnjo in temeljni razmislek.
Za vse, ki jih prispevki iz simpozija podrobneje zanimajo, pa bo v letu 2025 izšel tudi zbornik.
