Naselje Škocjan leži vrh skalnate vzpetine nad Reko, obdano s prepadnimi brezni
„Razvoj majhne gručaste vasi, ki ponosno stoji nad vhodom v veličastni sistem Škocjanskih jam, sega daleč v prazgodovino. Naselje je bilo pomembna postojanka na poti med Padsko in Panonsko nižino ter Alpami in Jadranom. Številne bogate najdbe pričajo, da so na tej izpostavljeni, a strateško pomembni točki ljudje že pred več kot remi tisočletji zgradili prva bivališča. Še več, dragocenost in izvor najd kažeta na izjemno pomembnost Škocjana pri Divači ne le na lokalni, ampak tudi na regionalni ravni. Vzrok za to je iskati prav v impozantnem vhodu Reke v podzemlje, v katerem so naši predniki najverjetneje videli vstop v kraljestvo grškega boga Hada. V pozni bronasti dobi ? med 12. in 8. stoletjem pred Kr. ? so sem romali ljudje iz več sto kilometrov oddaljenih krajev in nad okoliškimi brezni darovali podzemnim božanstvom. Več kot polovica vseh znanih prazgodovinskih grobišč na Krasu le še potrjuje sloves tega kraja in ga uvršča na svetovni arheološki zemljevid. Takrat je na mestu današnje vasi stalo utrjeno gradišče, obkroženo s prepadnimi stenami in močnim obzidjem. O kultnem pomenu kraja priča kip cesarja Avgusta v 1. stoletju, s čimer so Rimljani simbolno zavladali tudi na tem območju.
Z razmahom krščanstva je nad prepadnimi stenami reke zrasla cerkev, ki še danes dominira na izpostavljenem grebenu in je vidna od daleč. Poleg cerkve si osrednji trg delijo še stara šola, v kateri je dobilo prostor Turistično društvo Škocjan, zgledno obnovljen star farovž, ki ima po novem bivalno funkcijo, komunski vodnjak ali ‘štirna’ in nekaj hiš, v katerih pa žal primanjkuje življenja. Tik pred osrednjim trgom nas na kraškost območja opomnita približno sto metrov globoko brezno Okroglica in vaški kal. Iz globin prvega slišimo bučanje Reke, ki se na začetku skrivnostne podzemne poti prebija prav pod Škocjanom, drugi pa je eden od biserov kraške kulturne krajine, v kakršnih se je včasih napajala živina. Ob vstopu v vas leži staro pokopališle, na katerem je med številnimi znanimi domačini pokopan Čeh nemškega rodu in strasten raziskovalec Škocjanskih jam Anton Hanke. Nasproti pokopališča je prenovljen skedenj, prekrit s slamo ? tako kot verjento vse hiše pred nekaj stoletji. Stara Gmbočeva domačija na vhodu v Škocjan zdaj gosti sedež Parka Škocjanske jame, njena soseda, Delezova domačija, pa naravoslovni center zavoda. Park v novejši zgodovini prinaša svež utrip v prostor, poleg Škocjana pa vključuje še vasici Matavun in Betanja.” (Peric, 2012, str. 31)
Z razmahom krščanstva je nad prepadnimi stenami reke zrasla cerkev, ki še danes dominira na izpostavljenem grebenu in je vidna od daleč. Poleg cerkve si osrednji trg delijo še stara šola, v kateri je dobilo prostor Turistično društvo Škocjan, zgledno obnovljen star farovž, ki ima po novem bivalno funkcijo, komunski vodnjak ali ‘štirna’ in nekaj hiš, v katerih pa žal primanjkuje življenja. Tik pred osrednjim trgom nas na kraškost območja opomnita približno sto metrov globoko brezno Okroglica in vaški kal. Iz globin prvega slišimo bučanje Reke, ki se na začetku skrivnostne podzemne poti prebija prav pod Škocjanom, drugi pa je eden od biserov kraške kulturne krajine, v kakršnih se je včasih napajala živina. Ob vstopu v vas leži staro pokopališle, na katerem je med številnimi znanimi domačini pokopan Čeh nemškega rodu in strasten raziskovalec Škocjanskih jam Anton Hanke. Nasproti pokopališča je prenovljen skedenj, prekrit s slamo ? tako kot verjento vse hiše pred nekaj stoletji. Stara Gmbočeva domačija na vhodu v Škocjan zdaj gosti sedež Parka Škocjanske jame, njena soseda, Delezova domačija, pa naravoslovni center zavoda. Park v novejši zgodovini prinaša svež utrip v prostor, poleg Škocjana pa vključuje še vasici Matavun in Betanja.” (Peric, 2012, str. 31)
