Vse večja je postajala tudi skrb za zdravje. Poleg rednega cepljenja so uvedli redne zdravniške preglede za otroke prvih, četrtih in sedmih razredov. Spreminjati se je začel tudi odnos do telesne vzgoje, pridobivati je začela enakopraven položaj v primerjavi z drugimi predmeti.
V decembru 1945 so na Prevaljah ustanovili Fizkulturno društvo Prevalje (poznejši TVD Partizan). Bilo je med prvimi društvi na Koroškem, ki se je začelo ukvarjati z redno vzgojo mladine v telovadnici Fizkulturnega doma kljub pomanjkanju rekvizitov.
Značilno za ta leta je bilo, da se je izmenjalo veliko učiteljev fizkulture, ni še bilo usposobljenega kadra. Počasi so se nabavljali športni rekviziti – resda v skromnem obsegu (nekaj žog, kolebnice, krogle, kiji, skrinja …). Učenci so sodelovali s telovadnimi nastopi na množičnih proslavah in akademijah. Veliko učencev in staršev je bilo vključenih v Fizkulturno društvo, delovale so sekcije za nogomet, smučanje in odbojko, ki so se sčasoma osamosvojile in ustanovile zelo uspešne klube oziroma društva. Tako sta nastala Smučarski klub z odmevnim vsakoletnim Pavlovim smukom za učence in odrasle (pri Ravnjaku v Kotu, med letoma 1954 in 1971) in Korotan (1956), ki deluje še danes.
Pomembnejša je postala tudi mlečna kuhinja, v kateri so pripravljali malico za vse učence.
V šolskem letu 1950/1951 so bila prvič organizirana zdravstvena letovanja in počitniške kolonije, zelo aktivno je bilo Društvo prijateljev mladine. Delovala je Ljudska univerza, ki je pripravljala predavanja za starše in jih ozaveščala o zdravem življenju in drugih, za tisti čas pomembnih vsebinah. Med vodilnimi predavatelji je bil dr. Davorin Flis(23), ki se je zelo zavzemal za mladino in razvoj športa in bil pravi »ljudski« zdravnik na Prevaljah. Ljudska univerza je začela organizirati predavanja za učence in njihove starše, na Prevaljah med prvimi na Koroškem.
Predavatelji in vsebine njihovih predavanj okrog leta 1950:
– dr. Davorin Flis: Boj proti tuberkulozi, Življenje s športom;
– dr. Stane Strnad: O raku;
– ing. Jože Tiringer: O rudnem bogastvu;
– Bogo Verder: O petletnem planu;
– Franc Pogorevčnik: O socialnem zavarovanju;
– Jožko Slavič: O načrtnem gospodarstvu.
Spreminjali so se tudi odnosi med upravnimi telesi in šolo. Od učiteljev se je zahtevalo brezpogojno izpolnjevanje direktiv; na konferencah, ki so bile zelo politično obarvane, so razpravljali o temeljnih točkah OF, ustavi in podobnem, zelo malo pa o pedagoškem delu. Predpisana je bila tako oblika kot vsebina konferenc, zapisnike konferenc so inšpektorji pregledovali in jih potrjevali s podpisi. »Učiteljstvo se je tedensko zbiralo na delovne, študijske ali uradne sestanke, na katerih se je strokovno in ideološko poglabljalo,« je zapisal ravnatelj Ivan Hvalec v šolsko kroniko v šolskem letu 1949/1950.
Predmetniki so se iz leta v leto spreminjali, nikoli niso pomenili nekaj konstantnega, ampak so se vedno nadgrajevali, sprva zaradi političnih zahtev, pozneje tudi »zaradi organizirane borbe za dviganje pouka«. Največ ur je bilo namenjenih slovenskemu jeziku in matematiki. V prvih dveh razredih so bili v predmetniku še naslednji predmeti: petje, lepopis in telovadba; v višjih razredih zgodovina, zemljepis, nauk o prirodi in ročna dela. Poleg učbenikov so uporabljali še periodiko. Nemščino, italijanščino in francoščino sta zamenjali ruščina in angleščina. Verouk so leta 1952 nadomestili z družbenomoralno vzgojo.
Šolski okoliš se je po vojni povečal, sprva je zajemal samo Prevalje in Farno vas, Breznico, Stražišče, Kot, Poljano in Leše; priključili so se še Šentanel, Lokovica, Jamnica in Holmec. Izpostavili so problem internata, saj se je s sedemletko povečal šolski okoliš, prevoz iz okoliških krajev je bil slabo organiziran oziroma ga ni bilo.
Dne 15. septembra 1948 je bil zgodovinski dogodek za državo ob delni priključitvi Slovenskega primorja, kar so učenci proslavili s svečano prireditvijo v prostorih Fizkulturnega doma. Ob praznikih so se učenci udeleževali udarniških akcij in tekmovanj.
_____
23 Dr. Davorin Flis (1895–1963) se je posvetil športu in spodbujanju športnega življenja med mladimi na Prevaljah. Bil je vodilni član društva Sokol, s svojimi sredstvi je pomagal pri gradnji Sokolskega doma, med vojno preimenovanega v Fizkulturni dom, po drugi svetovni vojni Dom Partizan Prevalje. To je prva javna stavba za šport in kulturo na Prevaljah.