Po sodelovanju pri filmu V gorah Jugoslavije (V gorakh Yugoslavii) se je po koncu vojne zaposlil pri Triglav filmu. Ta je bil ustanovljen leta 1946 kot podjetje za proizvodnjo umetniških, dokumentarnih in kulturnih filmov ter obzornikov. Snemalni atelje je bil v Trnovem, leta 1950 so dobili prostore v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani.
Pogosto je omenjal, da je bilo to obdobje najsrečnejše v njegovem življenju.
Kot izkušen snemalec je bogato znanje prenašal na mlade kolege. Z Metodom Badjuro sta pomagala orati ledino slovenskega filma.
Pri Triglav filmu je začel s snemanjem prvega slovenskega igranega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji, vendar je zaradi poškodbe očesa kamero prepustil Ivanu Marinčku.
Posnel je številne reportažne prispevke za Filmski obzornik. V Filmskih obzornikih iz leta 1946 so bili v najavni špici poleg redaktorjev napisani samo snemalci, v vsaki veterana Metod Badjura in Anton Smeh, ki so se jima pozneje pridružili mlajši. Dolgi so bili povprečno od 12 do 18 minut. Najprej so predstavili aktualno politično temo, tej pa so sledili dogodki z gospodarskega, kulturnega, zdravstvenega in športnega področja. To je bila njihova osnovna shema.
Bil je glavni snemalec ali soavtor filmske fotografije prvih dokumentarnih filmov Mladina gradi, Tujega nočemo, svojega ne damo, Bodoči čuvarji neba, Kurentovanje, Planica 1949, Oton Župančič, Plazovi na Tolminskem, Mojster Plečnik in številnih drugih.
V dokumentarcu Mladina gradi (1946) spremljamo mladinske delovne brigade pri gradnji železniških prog v Beli krajini, gradnji ceste v okolici Vrhnike in pri regulaciji potoka Pesnica.
Dokumentarni kratkomontažni film Tujega nočemo, svojega ne damo (1947) prikazuje demonstracije primorskih Slovencev za priključitev k Jugoslaviji v Trstu, nove meje med Jugoslavijo in Italijo, prihod enot jugoslovanske armade na ozemlje, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji, festival na Lijaku pri Novi Gorici ob priključitvi slovenskega Primorja in nastop folklornih skupin iz raznih krajev Jugoslavije.
Leta 1948 sta skupaj s snemalcem Vikijem Pogačarjem posnela kratkomontažni dokumentarec o partizanskih ranjencih in njihovem zdravljenju v partizanskih bolnicah z naslovom Partizanske bolnice v Sloveniji.
Dokumentarni film Bodoči čuvarji neba (1949), pod katerega se je kot režiser podpisal Jane Kavčič, prikazuje urjenje padalcev in jadralcev, konstruiranje in proizvodnjo jadralnih letal ter letalske modele v Lescah in Ljubljani.
Reportaža Planica 1949 (1949) režiserja Igorja Pretnarja prikazuje pripravo skakalnice, smučarske skoke, tek na smučeh, tekmovanje v Planici ter izlet tekmovalcev v Opatijo.
V skoraj 17-minutnem dokumentarnem filmu Oton Župančič (1950), ki govori o pesnikovi življenjski poti, njegovem ustvarjanju in pogrebu, je sodelovalo veliko slovenskih snemalcev.
Dokumentarni film Plazovi na Tolminskem (1952), ki govori o snežnih zametih v Ljubljani, plazovih na Tolminskem ter odstranjevanju škode po snežni ujmi, so snemali štirje snemalci.
Kot njegovo zadnje delo je zabeležen 13-minutni dokumentarni film Mojster Plečnik (1952), ki spremlja arhitekta Plečnika na sprehodu v Trnovem in predstavlja njegova značilna dela.
