V istem letu, ko je bil registriran bralni krog, leta 1872, je bila ustanovljena tudi meščanska deška šola. Od začetka so izdajali letna poročila, iz katerih vemo, da so imeli šolsko knjižnico, in v teh letnih poročilih so zabeležili, katere knjige so pridobili v posameznem letu.
Zanimivo je, da so premožnejši lokalni prebivalci podarjali knjige tej knjižnici, pa tudi predmete, ki so služili izobraževalnim namenom. Sprva je bilo v tej šoli le nekaj deset učencev, vendar se je institucija razvijala in širila.[1] Tudi tukaj se srečamo z imenom Béla Kiss, ki je bil podpornik in mecen učencev. Ni podarjal le knjig za izobraževanje, ampak je podpiral tudi prehrano in oblačila učencev. Med meceni lahko omenimo še enega znanega prebivalca Lendave, prvega ljubiteljskega lokalnega zgodovinarja, Kálmána Dervaricsa,[2] ki je prav tako podarjal knjige in predmete za šolo.
Tako se je uradno začela knjižnična dejavnost v Dolnji Lendavi. V mestu je sicer že prej omenjena dejavnost bralnih krogov in kazinov, a zgodovinska raziskovanja o tem niso dala veliko podatkov. Dejstvo pa je, da so marca 1848, v času marčne revolucije, v Lendavi organizirali plesno zabavo, kar je storil prav eden od takratnih bralnih krogov. Ne vemo, kakšen bralni krog je bil, kdo ga je vodil, kdaj je bil ustanovljen in s čim se je ukvarjal, vendar to „domoljubno” dejanje vsekakor sodi v okvir dejavnosti teh društev. Na ta dogodek, povezan z revolucionarnimi marčnimi dogodki v Budimpešti, so povabili znameniti ciganski ansambel Józsija Farkasa iz Győra, ki je med revolucionarnim vrenjem leta 1848, na primer v Budimpešti in drugje, z glasbo novačil vojake za vojno za neodvisnost. Vemo tudi, da so organizatorji v Lendavi leta 1848 uspeli zbrati skoraj sto narodnih stražarjev oziroma vojakov, kar se je zgodilo v začetku aprila, torej prav kmalu po izbruhu revolucije v Pešti. V teh dejavnostih in bojih je sodeloval Kálmán Dervarics, ki je dosegel čin nadporočnika in je v svojih poznejših opisih poročal, kakšni vojaški dogodki so se takrat odvijali na območju Lendave.[3]
Kálmán Dervarics je imel večjo knjižnico, kar je bila v prvi polovici 19. stoletja redkost, zlasti v tako majhnem mestu. Iz časopisnih poročil vemo, da je po pošti naročal knjige, ali pa v malih oglasih ponujal svoje zbirke v prodajo. Vemo tudi, da so leta 1858, torej veliko prej kot leta 1871, v Lendavi organizirali plesno zabavo z namenom ustanovitve kazina. Obljubil je, da bo pobudnikom, če bo kazino ustanovljen, takoj podaril petdeset knjig iz svoje zbirke. Ta namen ustanovitve ni obrodil sadov, saj iz kasnejših časopisnih poročil vemo, da je pobuda lastnika kavarne za ustanovitev kazina propadla, verjetno zaradi pomanjkanja zanimanja javnosti ali organizacijskih (ne)sposobnosti. V te razvojne poti bralnega kroga in kazina spada tudi podatek, da je kazino v Lendavi obstajal že pred letom 1848. Poznamo časopisno novico iz leta 1845, namreč, da so 20. februarja pod okriljem kazina organizirali narodno plesno zabavo, vendar niti o njej nimamo obširnih podatkov. Vse pa kaže, da so že desetletja pred dogodki leta 1871 obstajala prizadevanja in namera, da bi na nek način združili izobražence v institucijo ali društvo, kjer bi lahko potekala druženja na višji ravni kot v kavarni. Zagotovo je bil interes po tem, da bi se pogovarjali, delili mnenja in morda tudi na takih neformalnih srečanjih razpravljali ter politizirali o usodi sveta in mesta.
[1] Fúss in Pataky, Alsó-Lendva nagyközség milleniumi emlékkönyve, 37–41.
[2] Halász, Albert, E. Dervarics Kálmán naplója (Lendva: Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 2023), https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-THRBONJI.
[3] Egyházasbükki Dervarics, Kálmán, „Alsó-Lendva története“, v Zalavármegyei évkönyv a millenniumra, ured. Halis, István in Hoffmann, Mór (Nagykanizsa: Wajdits József, 1896), 216–223, https://library.hungaricana.hu/hu/view/MEGY_ZALA_GZ_Sk_1896_ZalavarmegyeiEvkAMilleniumra/?pg=0&layout=s.
