Osemdeseta so bila leta uvajanja šolske reforme: podružbljanja šole, integracije predmetov v celostnih in delnih kulturnih, naravoslovnih, športnih dnevih in dnevih družbeno koristnega dela. Največja kakovost tega obdobja je bila prav uvedba integriranih kulturnih in naravoslovnih dni. Nekateri kulturni in naravoslovni dnevi v šoli so bili prav izjemno kakovostni, seveda po zaslugi ustvarjalnih in prizadevnih učiteljev, ki so se medpredmetno povezovali pri njihovem načrtovanju, izvajanju in analizi. Za zelo dobre so se pokazali Projektni tedni/ dnevi, prvi vzorčni primer take organizacije je bil projekt Voda, ki ga je šola predstavila v Ljubljani na šolskem sejmu.
Na razredni stopnji je bil uveden projekt integriranega učenja z opisnim ocenjevanjem, na predmetni stopnji nivojski pouk z občasno diferenciacijo pri angleščini, slovenščini in matematiki. Šola je med prvimi v skupini šol Slovenije sodelovala pri projektu treh ocenjevalnih obdobij.
Leta 1983 je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS sprejel Program življenja in dela osnovne šole. Prva poročila leta 1986 so nakazovala preobremenjenost učnih načrtov z ideološkimi in otrokovi razvojni stopnji neprimernimi vsebinami ter izpostavila neustrezne pogoje za izvajanje reforme.
Leta »skupnih programskih jeder«, s katerimi je takratna jugoslovanska oblast hotela poenotiti učne načrte za vso Jugoslavijo, so razburila učiteljstvo in javnost. Z njimi bi okrnila nacionalne vsebine, za učitelje so bila po razpravi na predmetnih evalvacijskih skupinah predvsem nesprejemljiva, posebno še za slovenski jezik .Poskus ni uspel. Odzivi nanj so bili prvi korak učiteljstva za slovensko samobitnost in uvertura vseh v kasnejše osamosvajanje Slovenije.
