Dominik Žvokelj (12. 12. 1892 Vrhpolje pri Vipavi) je študiral pravo v Gradcu. Leta 1914 je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko kot „enoletni prostovoljec”.
Po usposabljanju je bil poslan na Goriško in po vstopu Italije v vojno poleti 1915 sodeloval v bitkah na Doberdobu (Zapis v Slovenec št. 263, sreda 17. 11. 1915, str. 4; priložena položnica za objavo v Slovencu), za kar je bil odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 1. stopnje.
Kasneje je bil na soški fronti tudi v zimah na planini Sleme nad Javorco, o čemer je vodil tudi podroben dnevnik od 4. 4. 1915 do 1. 11. 1915. V eni od zim je odšel na usposabljanje za inštruktorja smučanja. Kasneje po vojni je bil znan tudi kot organizator smučanja v Kamniku. Po kobariški ofenzivi v času večje sprostitve je bil prestavljen na Tirolsko. Namesto da bi se – kakor je sam rekel, „zapil in zakvartal z madžarskimi oficirji”, je nabavil knjige in začel študirati. Dobil je študijski dopust, dovolili so mu vpisati preostala dva semestra in julija 1918 je na graški univerzi končal študij prava. V jeseni 1918, že pred koncem vojne, se je pridružil Narodnemu svetu kot telegrafist. Marca 1919 je nato v Zagrebu položil tudi rigoroz iz prava in dobil doktorski naziv. Kasneje je bil odvetnik v Kamniku. V albumu so fotografije sovojakov in zabeleženo je vsakdanje življenje vojakov. Na eni od fotografij je vojna reporterka Alice Schaleck, ki ji je general Borojević leta 1916 dovolil reportažo, če ne bo pisala o oficirjih, ampak le o vojakih.
Predmete hrani Janez Žvokelj.
