Štefan Kočevar je po gimnaziji v Mariboru nadaljeval šolanje na graškem liceju, leta 1829 končal filozofijo, medicino pa leta 1834 na Dunaju. Služboval je v Celju in Podčetrtku, po letu 1851 pa se je v Celju naselil za stalno. Za slovenstvo in slovanstvo se je opredelil že v času študija v Gradcu, vzdrževal stike z Matjašičem, Miklošičem in Cafom, postal pa je tudi velik prijatelj Stanka Vraza in njegovega ilirizma. V prelomnem obdobju okrog leta 1848 si je prizadeval za tesnejšo povezavo med Slovenci in Hrvati, kot slovenski predstavnik sodeloval na novem hrvaško-dalmatinsko-slavonskem saboru, vendar brez večjega uspeha.
Po preselitvi v Celje je postal osrednja osebnost slovenskega nacionalnega gibanja v mestu in širši okolici ter glavni pobudnik za ustanovitev
Narodne čitalnice. Le-ta je bila ustanovljena leta 1862 in Kočevar ji je predsedoval vse do leta 1875. Leta 1867 je v želji, da bi ustanovili slovenski politični časnik in društvo, pripravil vrsto sestankov, ki so se jih udeležili vsi vidnejši slovenski štajerski politiki: Dominkuš, Hermann, Razlag, Sernec, Vošnjak itd. Oba cilja sta se uresničila, čeprav z delnim zamikom; leto kasneje je v Mariboru nastal časopis Slovenski narod, Slovensko politično društvo pa leta 1882. Kočevar je svoje politične poglede objavljal v Celjskih novinah.
Uspešen je bil tudi na strokovnem – medicinskem področju. Napisal je priročnik Slovenska mati, ki govori o pravilnem ravnanju z nosečnicami, prizadeval pa si je tudi za ustanovitev zdravniškega društva za Spodnjo Štajersko.
Vir: Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek; Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, Celje2010.
