Gospa Štefka Širok nas je obiskala kar dvakrat. Pripovedovala nam je o sami gradnji Nove Gorice in o življenju v mestu v prvih letih. Od nje smo izvedeli tudi, kako je potekla prva avtobusna proga: Solkan (kjer je danes Zvezda), Po Prvomajski, na Erjavčevo in potem po vpadnici (Tolminskih puntarjev) v Šempeter.
„Imela sem štipendijo okraja in odšla na administrativno šolo. Leta 1955 so me poklicali, da je prosto delovno mesto na okraju in od tam so me poslali na delo v Solkan, na »občino«. Leta 1959 je pridobila občina odlok, da lahko izdaja gradbena dovoljenja, vendar je projekte še vedno potrjevala okrajna komisija. Leta 1960 se občina iz Solkana preseli v Novo Gorico, v občinsko stavbo. Občinska stavba v Solkanu je bila kjer je sedaj AMZS. V isti stavbi je bil oddelek za gospodarstvo, miličniki in gasilci. Policija se je kasneje preselila v Žabji kraj. Ko smo se preselili v občinsko stavbo v Novo Gorico, je bilo v stavbi lepo, a ledeno. Karkoli jo bilo treba it za na okraj v Solkan, smo hodili kar čez polja. V bivši stavbi SGP na Prvomajski je bila prva pisarna Projekta, direktor je bil takrat Lojk. Leta 1957/58 je bila izdana odločba, da se izda prvi gradbeni okoliš za Novo Gorico. Glavni arhitekt je bil Viljem Stremecki. Ko je bil sprejet zazidalni načrt ob Erjavčevi, so hodili kmetje lastniki zemljišč prosit, da jim ne vzamejo kmetijskih zemljišč. Odškodnine so dobili verjetno veliko let kasneje. Začelo se je gradit tudi ob vpadnici (današnji Ulici Tolminskih puntarjev) – dva bloka in nebotičnik. Bloka so zidali zaporniki (družbeno koristno delo -op. zapisovalca).«
„V »frnaži« je bila trgovina s hrano do leta 1958, potem so naredili trgovino na Delpinovi ulici. V »frnaži« je bila tudi trgovina s sadjem in zelenjavo in veliko skladišče za prebiranje. Jaz sem eno pomlad v tem skladišču prebirala češnje. Najprej sem živela na Delpinovi ulici, kjer je danes Dom. Leta 1960 je bila zgrajena restavracija pri današnjem Hotelu Park. Spredaj so bile neke vrste vrtne ute, »gazeboti«. Tu so bili plesi. Bilo je veliko prometa zaradi restavracije Park, res veliko. So hodili Italijani in tu se je plesalo do treh zjutraj. Šele leta 1963 so zgradili Hotel Park. Potem sem se preselila na Erjavčevo 11, v prvi nebotičnik. Za njegovo gradnjo je bilo sedem ali osem investitorjev. Gradbeno dokumentacijo je v imenu vseh urejal SGP. V prvem nebotičniku je bilo tudi prvo dvigalo v Novi Gorici. Spodaj so bile trgovine; mesnica in klavnica Tolmin, Borovo in Grosist.”
