Če sta Preški in Navrški vrh za Ravne na Koroškem „hišna hriba”, je Šteharski/Šteharnikov vrh njihova „hišna gora”. Ne nazadnje je že tisočak, nad morjem se pne 1018 m visoko, vzpon po strmini in večinoma v gozdu, ki traja vsaj dobro poldrugo uro (za tekače seveda manj, za sprehajalce ustrezno več), pa poskrbi za intenzivno pridobivanje kondicije.
Šteharski vrh ni le rekreativni cilj Ravenčanov, temveč tudi prebivalcev okoliških krajev, od koder nanj tudi vodijo poti (denimo iz Dravograda in Libelič), ne nazadnje je drugo ime zanj Črneška gora. Obiščejo ga tudi gorski kolesarji, pred leti je bil še posebno priljubljen med „spustaši”.
Na vrh vodijo markirane poti, opisi so dostopni na spletu na mnogih straneh, eden je vključen tudi v nedavno izdani tiskani vodnik Planinskega društva Ravne z naslovom Planinske poti na vrhove v gorskem svetu – med Uršljo goro, Ravnami na Koroškem in Strojno.
Na vrhu je vpisna knjiga, ki letos beleži že več kot tri tisoč vpisov (vsi obiskovalci se seveda ne vpišejo), in je že 37. po vrsti, odkar so maja 1998 na tak način začeli spremljati obisk. Veliko je stalnih pristopnikov.
Prvič v zgodovini pohodov slovenskih jeklarjev so ga za enega od ciljev izbrali ravenski organizatorji: 27. avgusta 2022 se je nanj povzpelo skoraj 100 udeležencev 165. pohoda.
Šteharski vrh je tudi točka Koroške planinske poti. Mimo pelje tudi pohodniška pot Karavanke trail, na vrhu je informacijska tabla o geoloških posebnostih območja.
Sam vrh pred leti ni ponujal razgledov, po vetrolomih pa jih je več. Na Dravsko dolino ter tudi na Uršljo goro in Peco. Slednji sta, tako kot največje mesto Mežiške doline in Prevalje, kot na dlani na poti z Raven, zlasti s travnikov pri kmetijah Ivat in Šteharnik.
Zanimiva je tudi kulturno-zgodovinska-etnološka dediščina. Pri Ivatu sta lepo ohranjeni domačija in kašča (tu je video za pesem Ko srce zaskeli posnela skupina Folkrola), v bližini je kapelica iz leta 1841. Pri Šteharniku pa razpelo s Križanim spominja na tragično smrt lovca po prvi svetovni vojni.
Med naravnimi posebnostmi pa je zanimiva t. i. Zelena mlaka (zdaj smerokaza ni več), ki svojo podobo spreminja v skladu z letnimi časi.
FB Moja Koroška 4. 9. 2022
