Kanal je bil ob prihodu Zege na učiteljsko mesto trg z okoli 500 prebivalci, središče sodnega okraja Kanal, sedež dekanata, davčnega urada, notariata in okrajnega sodišča. Pomen si je uspel pridobiti zaradi strateške lege, ki sta mu jo dajala most čez reko Sočo in grad, katerega lastnica je bila v sredini 19. stoletja francoska plemiška družina de Blacas.7
Večina prebivalstva, živečega na trgu, se je ukvarjala z obrtjo in trgovino, okolica pa je bila izrazito ruralna. Višji sloj prebivalstva so v sredini 60. let 19. stoletja predstavljali Nemci in Furlani, ki so bili nosilci gospodarske, upravne in kulturne moči. Skupaj naj bi v začetku 70. let 19. stoletja šteli okoli 40% prebivalstva trga.8 Uporaba italijanskega, furlanskega in nemškega jezika je vplivala na slovensko prebivalstvo trga in bližnje okolice, saj je zavračala uporabo slovenščine v javnem prostoru.9 Narodnostne in jezikovne razmere so se pričele spreminjati konec 60. let 19. stoletja, pri čemer je bila ravno šola eden od pomembnejših dejavnikov, ki je v naslednjih letih in desetletjih pripomogla k spremembi odnosa večinskega prebivalstva do slovenskega jezika. Zega je, z izjemo leta 1874, ko je bil začasno nameščen v Ajdovščini, opravljal delo učitelja v Kanalu do upokojitve, 15. julija 1899, ki je bila posledica slabega zdravja. Med letoma 1884 in 1899 je deloval kot nadučitelj in vodja šole.10 Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je deloval kot član okrajnega šolskega sveta in njegov zastopnik za sodni okraj Kanal.11 V času njegovega službovanja v Kanalu so razširili in obnovili šolsko poslopje, leta 1891 dodali še tretji razred in v ta namen zaposlili še tretjega učitelja. Zega je učence navduševal za udejstvovanje na kulturnem in gospodarskem področju. Poučeval jih je o novih metodah sadjarstva. Na svojem vrtu je zanje organiziral praktični pouk o cepljenju dreves.12 Za kanalsko šolo so leta 1882 v Soči zapisali: »kanalski dijaki tako dobro izhajajo (iz šole), ali pa morda tudi tukajšnji učitelji k temu kaj pripomorejo s tem, da dobro učijo, mladini um bistrijo in ji veselje do učenja v mlada srca vcepljajo.13 Ob njegovem prihodu v Kanal sta v okraju delovali le dve šoli, zaradi česar je bila izobrazba lokalnega prebivalstva na nizki stopnji. Neizobraženost in ne- pismenost sta veliko pripomogli k slabemu odzivu na spreminjajoče se gospodarske razmere in krize, ki so v drugi polovici 19. stoletja prizadele okraj v večji meri kot preostale dele dežele. Šolska mreža je šele konec 80. let 19. stoletja pokrila področje okraja in omogočila dostop izobrazbe prebivalstvu.14 Pri širitvi šol je imel Zega pomembno vlogo, večkrat je apeliral na deželno in državno oblast, da je potrdila in finančno podprla njihovo ustanovitev.15 Šole niso bile pomembne le za izobraževanje, predstavljale so tudi krajevna središča, kjer so se ljudje srečevali in prirejali različne dogodke. Veliko jih je imelo svoj vrt in drevesnico, kjer so učitelji otroke in vse zainteresirane poučevali o novih tehnikah kmetovanja.16 Tovrstno izobraževanje je na Kanalskem uvedel ravno Zega. Leta 1896 je imelo v okraju pet šol svoj šolski vrt, štiri šole pa drevesnico.17 S sadikami jih je oskrbovala cesarsko kraljeva kmetijska družba v Gorici, katere član je bil Zega.18