Nadangel Mihael je najbolj čaščen med angeli in ga srečamo tako v Stari kakor v Novi zavezi Svetega pisma. Njegovo ime pomeni »Kdo je kakor Bog?«, je najpomembnejši med nadangeli in vedno stoji pred Bogom, kateremu prinaša molitve ljudi, tem pa božje razodetje. V Stari zavezi ga prerok Daniel imenuje eden prvih knezov (Dan 10,13) ter je zmagovalec proti upornim, padlim angelom in vojskovodja nebeške vojske. Kljub svoji neznanski moči pa je popolnoma predan in pokoren Bogu.
Vera v angele in njihovo upodabljanje obstajata že od nekdaj. Izraz angel izvira iz grške besede ángelos in pomeni odposlanec, kurir ali sel. Angele v vlogi božjih slov srečamo v vseh velikih religijah sveta: krščanstvu, judovstvu, budizmu, hinduizmu in islamu. Zgodovinsko gledano so plod križanja izvirnih egipčanskih, babilonskih in perzijskih nadnaravnih bitij, kar je ustvarilo podobo krilatega božjega glasnika, kakršno poznamo še danes. Osnovna angelska oblika je od preteklosti do danes ista in ni doživela temeljitejših sprememb.
Najstarejše izoblikovane upodobitve so ohranjene v Egiptu, Indiji, Babiloniji, Perziji, najdemo jih tudi pri Arabcih in Judih. Z angeli se srečamo pri zgodnjekrščanskih naukih, kakršen je gnosticizem. Na prekrasne zgodbe o angelih Harutu in Marutu naletimo tudi v islamu. Angelsko hierarhijo sestavlja devet redov, imenovanih angelski zbori, vendar so glede na vir lahko poimenovani tudi drugače. Dionizij Areopagita, najstarejši krščanski tolmač sublimne angelske skrivnosti, navaja, da so nadangeli »sli, ki prenašajo božje ukaze« in so najpomembnejši posredniki med ljudmi in Bogom. Med drugim pa imajo največ pravic do slave in v Razodetju stojijo pred Bogom. Kadar govorimo o nadangelih, na splošno velja, da jih je sedem. V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije nadangeli – božji odposlanci – s posebnimi nalogami: Mihael, Gabriel in Rafael; islam priznava štiri, v Koranu pa sta omenjena le Gabriel in Mihael. Vsi trije godujejo 29. septembra, na dan, ki so ga že od 9. stoletja povezovali s časom sejmov, žetvenih običajev, koncem šole in podobno.
Pri čaščenju sv. Mihaela velja, da je nadomestilo čaščenje kakšnega poganskega božanstva. Po prikazovanju sv. Mihaela 8. maja 492 na Monte Garganu v južni Italiji se je čaščenje Mihaela z nezadržno naglico razširilo po zahodni Evropi. Prve znane upodobitve sv. Mihaela izvirajo iz zgodnjega 6. stoletja, ko je upodobljen sam ali skupaj z nadangelom Gabrielom. Skozi zgodovino pa sledimo njegovim upodobitvam na vseh področjih umetnosti.
