Prvo požarno brambo kot gasilsko društvo so ustanovili 18. septembra 1869 v Metliki, 1870 v Ljubljani, Laškem in na Ptuju. Po ustanovitvi prvih gasilskih društev, se je ideja prostovoljnega gasilstva hitro širila predvsem na Kranjskem, Štajerskem (med drugimi tudi prva gasilska društva v Spodnji Savinjski dolini: Tekstilna tovarna Prebold 1873, Šempeter v Savinjski dolini 1878) in Koroškem.
Žalski rodoljubi so se že prej večkrat sestajali in razpravljali o ustanovitvi gasilske organizacije v Žalcu in tudi že vložili vlogo s statutom za ustanovitev Požarne brambe v Žalcu Cesarsko kraljevem (C. kr.) namestništvu v Gradcu. Ampak, ker je bila vloga s statutom pisana v slovenskem jeziku, jo je C. kr. namestništvo zavrnilo. Končno je na ponovno vlogo, ki je bila tokrat pisana v nemškem in slovenskem jeziku C. kr. namestništvo v Gradcu z odlokom iz leta 1880 dovolilo ustanovitev Požarne brambe v Žalcu. Za načelnika je bil soglasno izvoljen Janez Hausenbichler, za njegovega namestnika pa Josip Širca. Anton Petriček je bil izvoljen za tajnika in blagajnika. Za četovodji sta bila izvoljena Josip Lorber in Rudolf Žuža, za namestnika pa Jakob Janič in Josip Žigan.
Zapisniki sej, so bili na začetku pisani v slovenskem in nemškem jeziku. Zapis iz 4. marca 1881 pravi takole: »Slavno Cesarsko Kraljevo namestništvo ter okrajno glavarstvo v Celju je gospodu Hausenbichlerju pod brojem 8587 naznanilo, da so Njih Cesarsko Veličanstvo, presvitli cesar Franz Jožef I. darovali požarni brambi v Žavci iz svojega 100 Goldinarjev za napravo gasilnih potrebščin«.
Člani društva so si uredili potrebne prostore, kolarnico in društveno sobo, na občinskem dvorišču ter si nabavilo potrebno opremo.