Valvasorjeva konjenica je na gradu Bogenšperk organizirala štirinajst Valvasorjevih viteških iger od leta 1999–2012. Pripravljali so jih zadnji vikend v avgustu oz. prvi v septembru. Grad Bogenšperk se je spremenil v najimenitnejšo viteško areno v Sloveniji; zaživel je z vitezi, konjeniki, konji, srednjeveško tržnico in igrami.
Pri varnosti izvedbe prireditve so pomagali člani Prostovoljnega gasilskega društva Kostrevnica. Na začetku je sodeloval tudi Javni zavod Bogenšperk.
V pripravi viteških iger, tako vsebinski zasnovi kot praktični izvedbi, so v večini sodelovali vsi člani društva. Priprave so vključevale: zgodovinsko raziskovanje orožij, ki so jih uporabljali vitezi. Izbrali so panoge, ki so bile primerne za tekmovanje v sodobnem času, ki so bile dovolj zanimive, a hkrati varne oz. dopustne: lokostrelstvo, metanje zvezde, vrtenje železnega viteza, metanje sekire helebarde in metanje sulice.
Poskrbeti je bilo potrebno za primerno opravo vitezov in konj ter samega prizorišča (oblačila, pregrinjala), izdelavo rekvizitov in orožij.
Poskrbeti je bilo potrebno za prijavo prireditve, pridobitev dovoljenj, zavarovanj, transporte in namestitve sodelujočih konjenikov in konj ter njihove oskrbe, obvladovanje številčnih obiskovalcev.
Upravni odbor je že na začetku organizacij viteških iger sprejel pravila tekmovanje in s tem omogočil vsem tekmovalcem izenačene možnosti.
Zamislili so si izvirne nagrade za najboljše tekmovalce. Pokali so bili izdelani iz starih podkev.
Glavni razlog, da društvo ni nadaljevalo s pripravljanjem organizacijsko zelo zahtevne prireditve, je bila spremenjena in zaostrena zakonodaja. Organizatorji bi potrebovali profesionalno varovanje, medicinsko in veterinarsko osebje; poseben zalogaj pa je bilo zagotavljanje parkirnih mest oz. dostopnosti številnim obiskovalcev do gradu, kar v tistem trenutku ni bilo mogoče dovolj varno zagotoviti.