V Korotanski ulici je bil v barakah nekdanjega Internata Industrijsko-kovinarske šole 15. 5. 1960 odprt prvi varstveno vzgojni zavod na Litostrojevem območju, t. i. Dom igre in dela (DID), ki je lahko poskrbel za varstvo 35 otrok.
»V skrbi za družino in da bi pomagala materam, ki morajo na delo, doma pa pustiti otroke brez pravega nadzorstva, je stanovanjska skupnost ‘Litostroja’ uredila otroški vrtec v Korotanski ulici — sredi delavskega naselja. V lepo urejenih prostorih, ki jih je dalo na razpolago podjetje ‘Litostroj’, bo prostora za 35 predšolskih otrok. Otroci bodo v vrtcu pod nadzorstvom voditeljice vsak delavnik od pol šestih zjutraj do pol četrte ure popoldne, prejemali bodo dnevno po dve obilni malici in se lahko nemoteno igrali. Imeli bodo na razpolago razne igrače, za vzgojo otrok pa bo skrbel upravni odbor vrtca, ki so ga izvolili starši otrok sami na predlog stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost ‘Litostroja’ je prispevala iz svojih sredstev 70.000 dinarjev za nakup igrač in posode, ObLO Ljubljana–Šiška pa bo plačeval voditeljico. V nedeljo, dne 15. maja 1960, je bila slovesna otvoritev vrtca.« (Časopis Litostroj 1960, 7, 6)
»Število varovanih otrok, starih od tretjega do sedmega leta, se giblje v poletnih mesecih okoli 25, jeseni pa 35. ‘Didarji’, kot jih včasih imenujejo, pridejo v vrtec že pred šesto in ostanejo v njem do štirinajstih, le v izjemnih primerih do šestnajste ure. Čeprav morajo vstati precej rano, ko bi se doma radi stisnili še k mamicam, se v vrtcu kaj kmalu razvedrijo, ko začnejo svoj ‘delavnik’, s pesmijo in igro. V vrtcu je dobra volja vedno doma… Po zagorelih in nasmejanih obrazih malčkov lahko sklepamo, da se dobro počutijo in da so zadovoljni.« (Litostroj 1960, 11, 10)
Vrtec je bil ustanovljen z namenom, da poskrbi za otroke staršev z Litostrojevega terena, vendar se starši v prvem letu obstoja zanj niso ogreli, saj naj bi bila cena oskrbe previsoka. Sprejel je lahko največ 38 otrok, starih od 3. do 7. leta. Leta 1961 je Litostroj zaposloval 3.000 delavcev, med njimi 466 ženskih delavk (15,5 % vseh zaposlenih) s 318 nepreskrbljenimi otroki. Dom dela in igre je tako pokril zgolj 12 % potreb zgolj ženskega dela kolektiva. Litostrojske delavke, ki mesta v vrtcu za svojega otroka niso dobile ali si ga niso mogle privoščiti, so puščale svoje mlajše otroke v varstvu starih staršev ali starejših otrok, če so ti imeli popoldanski pouk, in upale, da se bo v redu izšlo.
Leta 1962 so na drugi lokaciji zgradili novo namensko poslopje, ki so ga zaradi stalne stiske s prostorom večkrat nadgrajevali. Po širitvi l. 1976 je lahko vrtec nudil predšolsko varstvo 350 otrokom, z dodatno razširitvijo l. 1981 pa je lahko poskrbel za 428 otrok – med katerimi je bila zgolj tretjina otrok iz družin litostrojčanov.
