Nasproti cerkve Starega Sv. Antona in palače Mestne knjižnice se onkraj parka po vsej dolžini trga dviga mogočna šolska stavba. Dograjena je bila leta 1877 in se vsaj neukemu opazovalcu tudi kaže v klasicističnih potezah. Morda pa le ima času nastanka primerne eklektične historistične značilnosti.
Nova šolska zgradba je bila namenjena cesarsko-kraljevi državni gimnaziji. Ta je v Trstu delovala od leta 1842, ko se je preselila iz Kopra. Učni jezik tega „K.u.K. Staatsgymnasium” je bil nemški, zato ji rečemo kar nemška gimnazija. Učenci, ki so ob vpisu navedli, da so italijanskega ali slovenskega maternega jezika, so kmalu po odprtju šole sledili tudi predmetnemu pouku materinščine, torej italijanščini in slovenščini. O tem nam piše prof. Lidia Rupel v zborniku Liceja Prešeren iz leta 2016.
V istem poslopju, a na stranicah v sosednjih ulicah, sta svoje prostore imeli nemški meščanski šoli, fantovska na desni in dekliška na levi, če gledamo na trg. Kasneje je svoje prostore na zadnji strani palače dobila še državna „K. u. K. Ralschule”, cesarsko-kraljeva realka.
Veliko je znanih imen profesorjev in dijakov teh tržaških staroavstrijskih nemških šol. Omenimo vsaj nekatere, ko pač izpostavljamo slovenski Trst – Monsignor Jakob Ukmar je bil tu najprej gimnazijec, nato profesor verouka in latinščine. Tu se je pred prvo svetovno vojno šolal tudi Lavo Čermelj, fizik in prvi obsojenec na drugem tržaškem procesu. Tu se je šolal tudi Robert, Bobi Baslen (1902–1965), literat, ki se je v Italiji kasneje posebej posvetil posredovanju nemških avtorjev. Draga nam je pripoved o njegovih literarnih pogovorih z ljubljeno Dušico Slavik, ki mu je odpirala pot do slovenske književnosti, in sicer do takrat, komaj leta 1907 objavljenega Cankarjevega Hlapca Jerneja. Tudi dekleta so naposled smela obiskovati vsaj realko, a le kot privatistke oz. hospitantke, tako da so le pasivno prisostvovale pouku. Ob koncu prve svetovne vojne je bila šola ukinjena.
Morda že od leta 1919, gotovo pa od leta 1921, ima tu svoj novi sedež pomembna tržaška šola bogate zgodovine, to je tržaški navtični zavod, katerega začetki segajo v leto 1753. V Trstu ga poznamo kot Istituto Nautico. Od leta 1927 ali morda od leta 1929 šola nosi ime po članu savojske družine. To je admiral Tomaso di Savoia Duca di Genova, vojvoda Genove. Pestro zgodovino šole odlikuje seveda živahna vpetost v pomorsko življenje, a tudi zelo stara strokovna knjižnica.
