Vsebino predstavlja zgodba Življenje z glasbo, ki sta jo napisala Vlasta in Ludvik Kokošinek in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali.
Vsebino dokumenta predstavljajo spomini Vlaste in Ludvika Kokošinka na njuna mlada leta na Jesenicah in različne vrste zabave v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Ludvik – Ljubo opiše svoje otroštvo na Stari Savi in prve stike z glasbo, ki je bila doma v družini. Kot petošolec se je pod vodstvom režiserja Gašperja Tiča seznanil z gledališčem in igral v predstavah, kot so Princeska in pastirček, Veliko potovanje, Matiček se ženi in drugih. Z odhodom režiserja Tiča je prenehal z igranjem in se posvetil glasbi. Z bratom Borisom sta bila prva učenca violine v glasbeni šoli na Jesenicah. Avtor opiše, kako so s harmonikarjem Šubertom in kontrabasistom Volarjevim Tončkom ustanovili prvo glasbeno skupino. S pianistom Ludvikom Vebrom in njegovo sestro, ki je igrala čelo, so hodili »ofirat« za god. Ob tem se je zgodilo marsikaj zabavnega. Kasneje so v spremenjeni zasedbi igrali po veselicah in na porokah, kjer so poskrbeli tudi za zabavni program. Ludvik je sodeloval v treh orkestrih, najdalj pa v orkestru Rada Kleča, ki je v gledališču spremljal operete. V nadaljevanju avtorja opišeta ples v TVD Partizan, kjer sta se spoznala. Vlasta je ob zaključku prispevka opisala, kako se je kot članica kegljaške ekipe Vodovoda Jesenice udeležila tekmovanja in na poti domov »pristala« na ohceti sosedove Mete, ki je ob zvokih ansambla Caravelle trajala do jutranjih ur. Ljubo, ki še danes igra violino pri Simfoničnem orkestru Jesenice, je zaključil, da je glasba imela in še vedno ima pomembno vlogo v njegovem življenju. Dokument vsebuje tudi fotografijo Ljuba kot barona Naletela v predstavi Matiček se ženi, ki je last avtorja, fotografijo orkestra Glasbene šole Jesenice na jubilejnem koncertu ob 10. obletnici (Železar, letnik 1956, št. 3, str. 67) in fotografijo Simfoničnega orkestra Jesenice iz arhiva Glasbene šole Jesenice (foto Sašo Valjavec).