Voščilnice v tem poglavju so bile odposlane v času Kraljevine SHS, med 1919 in 1929; največ jih je iz slovenskih krajev (Trebnje, Velika Loka, Brestanica, Bohinjska Bistrica, Straža, Šentrupert/Mokronog), nekaj pa tudi iz drugih krajev Kraljevine SHS (Bihać, Vranje).
Na njih so prikazani tako staroverski novoletni simboli sreče (prašički, smrečje, štiriperesne deteljice, podkev), kot tudi krščanski (rimokatoliški in pravoslavni) motivi ter zimski motivi živali in otrok na snegu. Poleg novoletnih motivov nam razkrivajo tudi vsakdanje življenje in oblačilno kulturo nekoč.
Voščilnice so običajno pošiljali zadnje dni v decembru.