Samostan, zgrajen na ostankih tabora
„Zavod šolskih sester so začeli graditi konec 19. stoletja na pobudo dekana Urbana Golmajerja na razvalinah srednjeveškega tabora, kjer je stala tudi prvotna farna cerkev sv. Petra in Pavla.
Čeprav je že leta 1877 dekan Golmajer kupil tomajski Tabor, se je več let pogajal s krajevnimi oblastmi in novim župnikom, da pristanejo na gradnjo in ustanovitev samostana.
Z gradnjo so začeli 1894 in do leta 1898 dogradili severno stavbo s kapelico. Tega leta so iz Maribora prišle v Tomaj prve tri sestre in odprle dekliško osnovno šolo.
Zavod se je širil prostorsko, upravno in dejavno, zlasti pod vodstvom dolgolente prednice in provincialke, domačinke Urbane Gorup.
Leta 1907 sta bili dograjeni vzhodna in južna stavba. Leta 1929 so izravnali dvorišče in ga znižali za pet metrov, leta 1936 je bila zgrajena stavba zapadno od farne cerkve z novimi hlevi in velikim vodnjakom, leta 1939 je bila nadzidana in dograjena vzhodna stavba in takrat je tudi padel zadnji taborski stolp.
Let 1922 je zavod postal samostojna provinca z noviciatom in pravico ustanavljanja podružnic. V Tomaju je opravilo noviciat in bilo preoblečenih 55 sester.
Tomajski zavod je ustanovil podružnice v Žabnicah, Beli Peči, Gorici in Borštu, kjer so sestre opravljale vzgojno in socialno delo. Za pomoč slovenskim dekletom, služkinjam po svetu, pa so ustanovile zavod Svete Marte v Trstu ter dva zavoda v Egiptu, v Aleksandriji in Kairu.
Osnovna šola je delovala od leta 1898 do 1947.” (Cencič, 2004, str. 42-43)
Čeprav je že leta 1877 dekan Golmajer kupil tomajski Tabor, se je več let pogajal s krajevnimi oblastmi in novim župnikom, da pristanejo na gradnjo in ustanovitev samostana.
Z gradnjo so začeli 1894 in do leta 1898 dogradili severno stavbo s kapelico. Tega leta so iz Maribora prišle v Tomaj prve tri sestre in odprle dekliško osnovno šolo.
Zavod se je širil prostorsko, upravno in dejavno, zlasti pod vodstvom dolgolente prednice in provincialke, domačinke Urbane Gorup.
Leta 1907 sta bili dograjeni vzhodna in južna stavba. Leta 1929 so izravnali dvorišče in ga znižali za pet metrov, leta 1936 je bila zgrajena stavba zapadno od farne cerkve z novimi hlevi in velikim vodnjakom, leta 1939 je bila nadzidana in dograjena vzhodna stavba in takrat je tudi padel zadnji taborski stolp.
Let 1922 je zavod postal samostojna provinca z noviciatom in pravico ustanavljanja podružnic. V Tomaju je opravilo noviciat in bilo preoblečenih 55 sester.
Tomajski zavod je ustanovil podružnice v Žabnicah, Beli Peči, Gorici in Borštu, kjer so sestre opravljale vzgojno in socialno delo. Za pomoč slovenskim dekletom, služkinjam po svetu, pa so ustanovile zavod Svete Marte v Trstu ter dva zavoda v Egiptu, v Aleksandriji in Kairu.
Osnovna šola je delovala od leta 1898 do 1947.” (Cencič, 2004, str. 42-43)
