Divača kot najpomembnejše prometno vozlišče na Krasu
„Divača je tesno povezana z železnico, ki je omogočila pravi razvoj tega naselja, omenjenega že v 14. stoletju. Kraj se je pričel razvijati po letu 1850, ko so pričeli skozi Divačo graditi železniško progo iz Ljubljane v Trst. Še večji pomen je dobila dve desetletji pozneje, ko so leta 1876 dogradili železniško progo iz Divače v Pulj in Rovinj. Izgradnja železnice je spremenila življenje v vasi, doselili so se uradniki, med katerimi je bilo veliko tujcev, predvsem Nemcev in Čehov. Kot povsod drugod po Sloveniji so tudi tu vodilna mesta zasedli tujci, ki pa v Divači niso ostajali dolgo. Ostali pa so njihovi priimki Truhlar, Kiovsky, Vadnal in drugi. /…/
Največ Divačanov pa tudi vaščanov iz bližnjih vasi se je zaposlilo na železnici, kjer so se priučili za poklice ali odšli v Gradec na šolanje za strojevodje, vlakovodje in podobno. /…/
Lega železniške postaje Divača ni najbolj posrečena, saj je v zavoju proge. Njena posebnost je tudi v tem, da se pod njo razprostirajo rovi in dvorane Kačne jame.” (Potokar, 2011, str. 154-159)
„Načrtovalci železniške proge so pri gradnji železniških postaj, mostov in drugih objektov dali prednost domačim materialom. Z uporabo kamna so dali objektom posebno prepoznavnost v prostoru. Železniška postaja v Divači do danes ni bistveno spremenila svoje podobe. Pred prvo svetovno vojno je veljala za najlepšo postajo med Dunajem in Trstom, saj so jo krasili številni zimzeleni grmi. Postajno poslopje je bilo zgrajeno sredi 19. stoletja in odraža arhitekturo in veličino tistega časa. /…/
Postaja Divača je ena večjih železniških postaj v Sloveniji, njena dolžina je 1338 m.” (Potokar, 2011, str. 162-163)
Največ Divačanov pa tudi vaščanov iz bližnjih vasi se je zaposlilo na železnici, kjer so se priučili za poklice ali odšli v Gradec na šolanje za strojevodje, vlakovodje in podobno. /…/
Lega železniške postaje Divača ni najbolj posrečena, saj je v zavoju proge. Njena posebnost je tudi v tem, da se pod njo razprostirajo rovi in dvorane Kačne jame.” (Potokar, 2011, str. 154-159)
„Načrtovalci železniške proge so pri gradnji železniških postaj, mostov in drugih objektov dali prednost domačim materialom. Z uporabo kamna so dali objektom posebno prepoznavnost v prostoru. Železniška postaja v Divači do danes ni bistveno spremenila svoje podobe. Pred prvo svetovno vojno je veljala za najlepšo postajo med Dunajem in Trstom, saj so jo krasili številni zimzeleni grmi. Postajno poslopje je bilo zgrajeno sredi 19. stoletja in odraža arhitekturo in veličino tistega časa. /…/
Postaja Divača je ena večjih železniških postaj v Sloveniji, njena dolžina je 1338 m.” (Potokar, 2011, str. 162-163)
