V Šmarju – Sapu so bili rojeni, tu živeli ali vsaj delovali mnogi znameniti Slovenci.
Organist in učitelj Jožef Ambrožič (1737 – po 1793) je bil rojen v Šmarju in tu je opravljal obe službi, dokler ni bil premeščen v Dobrepolje. Pisal je pesmi in vse kaže, da je svoje pesmarice zapustil šmarskemu šolmaštru Matevžu Kračmanu (1773 – 1853), ki je bil učitelj, organist, pesnik in skladatelj. Žal so se njegove pesmi ohranile le po ustnem izročilu, kot na primer pesem »Šmarski šolmašter«. Kasneje, od 1917 do 1922, je v Šmarju poučevala tudi Marija Minatti Habe, mati pesnika Ivana Minattija. Na Razdrtem se je rodil Viktor Eržen (1857 – 1881), pravnik in prevajalec. Prevajal je igre za Slovensko dramatično društvo. Stanko Svetina (1888 – 1919), rojen na Razdrtem, je bil pisatelj in prevajalec. Pisatelj Ivan Lah (1881 – 1938), pisatelj in zgodovinar je napisal romana Brambovci in Uporniki ter kratko prozo. Pesnik, govornik in komponist Ivan Zorman (1889 – 1957), imenovan tudi ameriški slavček, je že v otroštvu zapustil rodno Šmarje in postal »slovenski kulturni voditelj svoje generacije v Ameriki«. V Šmarju se je rodil tudi Janez Valentinčič (1904 – 1994), arhitekt, Plečnikov učenec, ki je sodeloval pri oblikovanju NUK-a, njegova hči Špela Valentinčič Jurkovič, arhitektka, pa pri obnovitvenih delih šmarske cerkve in Turenčka. V Šmarju rojeni Jože Žitnik (1906 – 1973) je bil kirurg, pionir slovenske onkologije in pisec knjige Rak, bolezen naših dni (1968). Janez Perovšek, (1921 – 1994) je bil kmetijski inženir, politik in publicist, njegova je pesem Janez, kranjski Janez.
Iz Paradišča so izšli štirje duhovniki, med njimi Lojze Štrubelj (1917 – 2004), jezuit, prevajalec ter avtor več knjig, za šmarske kraje so pomembne Iz veje drevo (o župniji Polica) in Iz prakorenin v drevo današnjih dni – Šmarska kotlina od prazgodovine do sedanje župnije.
Na Cikavi se je rodil pisatelj Ludve Potokar (1923 – 1965), ki je po vojni živel v tujini. Malo je objavljal, znan pa je odlomek iz medvojnega romana Krivi vir ter še nekatera druga krajša prozna dela.
Na Sapu rojen klasični filolog in slavist France Vrbinc (1924 – 2016) je po drugi svetovni vojni živel in ustvarjal na avstrijskem Koroškem. Napisal je tri knjige namigov za boljši jezik 365-x slovensko.
Ivo Frbežar (1949), pesnik, pisatelj, ilustrator, se je rodil v šmarskem zaselku London, na Šmarje – Sap je navezana ilustratorka Suzi Bricelj, saj je tu preživela svojo mladost, tu žive njeni starši in mnoge motive za svoje ilustracije črpa iz okolice Šmarja. Njena sestra, arheologinja Maja Bricelj, je sodelovala pri postavitvi šmarske etnološke poti. Muzikolog, dr. Matjaž Barbo (1965) predava na Muzikološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani, njegov sin Jakob Barbo piše pesmi.
V Tlakah živi dr. Peter Verlič (1962), predavatelj na katedri za tehnologijo prometa na Fakulteti za pomorstvo in transport. Piše strokovne članke, sodeluje pri elaboratih in raziskovalnih poročilih o železniški infrastrukturi in je mentor študentom pri diplomskih nalogah. Od leta 1998 je bil član občinskega sveta, od leta 2010 je župan Občine Grosuplje.
Pevec Branko Vunjak – Brendi (1962 – 2011) je živel v Šmarju in je tu tudi pokopan, njegovo glasbeno pot nadaljuje sin Dejan Vunjak.
